Projekt Vida (#projektVida), s katerim v mariborskem prostovoljnem društvu Humanitarček opozarjajo, da jesen življenja za marsikoga mineva v samoti in revščini, je najprej pretresel, nato pa - to že lahko rečemo - odprl oči. "Že v zadnjem mesecu nas je odziv ljudi zelo presenetil, saj so po začetnem skorajda ogorčenju, da ne zbiramo denarja, našli preko 70 #Vid. Ljudje so začeli odpirati oči, pomagati v svoji okolici," je na novinarski konferenci, na kateri so predstavljali projekt, povedala članica društva Marjana Petek.
Prav to so tudi želeli doseči: da bi se v ljudeh spet prebudil socialni čut, da bi vezi med sosedi spet zaživele in da bi spet pomagali drugim. "Humanitarček ne more pokukati v vsako vas – v Brkinih, v Prekmurju … saj nam za to zmanjka tako časa kot dejansko poznavanja okolice. Pomembno je, da začnemo sami odpirati oči in pomagati tej generaciji, ki je postala potisnjena ob rob. Nenazadnje – ali nas res stane toliko, da nekomu na prag podarimo nekaj hrane?" se je vprašala predsednica društva Ninna Kozorog, ki, kot je povedala, nikakor ne more preboleti zgodbe resnične Vide, tiste, ki ji niso mogli pomagati in ki je projektu dala ime.
"Za staro ženičko, ki je nehala prihajati v prodajalno, nam je povedala ostarela prodajalka. Kar 10 dni smo potrebovali vsi skupaj, da smo jo našli, saj nihče ni vedel, kdo je, kje živi. Ko smo jo našli – je bila gospa obnemogla, ležeča v lastnih izločkih, povsem dehidrirana … kljub takojšnji pomoči je po nekaj dneh hospitalizacije umrla v bolnišnici zaradi kaheksije (sestradanosti), dehidracije in pljučnice. Njen najbližji sosed je bil manj kot 500 metrov stran," je tragično zgodbo predstavila Ninna Kozorog. To se je dogajalo leta 2015, od takrat pa je, kot je povedala, v njej "zorela misel, kako bi ljudi zbudili, da vendarle pogledajo malce okrog sebe in pomagajo že s tem, da pokličejo reševalce, nekomu odnesejo hrano ali pa samo pomagajo s pogovorom".
Letos je ideja dozorela in rodil se je Projekt Vida. Da bi ljudi spodbudili, so začeli objavljati krute, a resnične zgodbe starostnikov, ki so vendarle imeli to srečo, da so jih "našli" in jim pomagali. Zgodbe, ki so hkrati nedoumljive in vse preveč pogoste. V Sloveniji je namreč kar 58 tisoč ljudi, starejših od 65 let, ki živijo v revščini. 37.000 jih prejema pokojnino, nižjo od 300 evrov. "To je skoraj vsak šesti Slovenec, starejši od 65 let. Vsak peti starejši pa je socialno izključen," so izpostavili na Humanitarčku. Ob tem je treba vedeti, da je mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo 662 evrov, povprečna pokojnina v Sloveniji pa znaša 650 evrov.
Hkrati so starejši bolj kot ostali nemočni pri "spopadanju" z birokratskimi mlini, zato pogosto ostanejo brez prepotrebne pomoči, ki jim sicer pripada. "Marsikdo si recimo ne zna urediti varstvenega dodatka, svoje doprinese tudi potreba po notarski overitvi, ravno tako je povsem nemogoče, da bi se znašel med dopolnilnim zavarovanjem," je naštel socialni delavec Mišel Ristov.
Zato v okviru Projekta Vida starostnikom pomagajo tudi pri soočanju z birokratskimi preprekami, hkrati pa jih spodbujajo, da se vrnejo v družbo. V mansardi Galerije Kreativnih v Mariboru so te dni odprli "dnevno sobo", kjer pod vodstvom Nine Šraj pletejo odeje za brezdomce. "Že v času zbiranja volne se je oglasilo ogromno starostnikov. Manjka jim družbe – brez obveznosti. Naše druženje je brez kakršnihkoli obveznosti. Gospe pridno pletejo kvadratke, ki jih šivamo v tople odeje za brezdomce," so povedali. Že naslednje leto bo zaživel tudi portal z nasveti za vse, ki želijo pomagati starostnikom.
Tragična zgodba, prelita v pesem
Glas sta starostnikom posodila tudi reper Amo socialec in Tinkara Kovač v albumu #projektVida. Za pokušino vam dajemo v poslušanje pesem, ki jo je navdihnila tragična zgodba gospe Vide.
Lahko pa naročite tudi celoten album #projektVida na USB-ključku. Na njem je poleg poslastice za ušesa tudi zbirka zgodb starostnikov in opis projekta, zato je lahko komplet lepo božično ali novoletno darilo z namenom. Album stane sedem evrov, kar zadostuje za dva topla obroka za starostnike. Poštnina znaša 3,50 evra.
Album bo tudi del tako imenovanega "lunch paketa", ki bo poleg tega vseboval ročni izdelek enega od starostnikov, vključenih v program, ter njegovo zgodbo. Stal bo 10 evrov, z nakupom pa zagotovite tri tople obroke za pomoči potrebne starostnike. Paketi bod na voljo s 1. decembrom. Pravi čas, da jih vključite v svoje načrte za obdarovanje.
Vse, ki bi želeli pomagati, vabijo tudi na portal Dobrodelko, kjer so objavljene aktualne potrebe Humanitarčkovih "klientov". Brezdomcev, starostnikov, tudi družin. S klikom na nalogo, nalogo prevzamete, postane vaša in je nihče več ne vidi. Lahko pa jo tudi vrnete.
KOMENTARJI (51)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.