Sredi tedna se je mlada Norvežanka zahvaljevala priči, ki je potem, ko jo je na prehodu za pešce na Linhartovi cesti v Ljubljani zbil voznik terenskega vozila in zbežal, poklicala pomoč in ji pomagala. Pravi, da jo je najverjetneje voznik spregledal. "Ne tekstaj, ko voziš," je v svojem sporočilu ponovila besede iz slogana aktualne akcije za večjo varnost.
Drži, da v prometu nikoli nismo dovolj previdni in dovolj pozorni, a razloge je treba iskati tudi drugje. Strokovnjaki tako opozarjajo na objestnost, ki se vse bolj zažira v glave udeležencev v prometu.
Dejstvo je, da v času, ko so pod vprašajem človeške vrednote, kot sta strpnost in tolerantnost, očitno slabi tudi naša prometna kultura. Vozniki v svojih glavah postajamo prvaki na cesti, "grebatorji", vsi želimo biti prvi na cilju, pa tudi če na silo in s kršenjem predpisov. Strokovnjaki menijo, da se najbolj očitno to odraža prav na prehodih za pešce.
Opravili smo test, rezultat je bil porazen
Preden vam postrežemo z mnenjem strokovnjaka za prometno kulturo Andreja Brgleza, naj vam torej v dokaz slabega stanja naše prometne kulture predstavimo rezultate našega testa. Ne le vozniška kultura, pač pa tudi raven empatije naj bi se po Brglezovih besedah najbolj odražala na prehodih za pešce, zato smo se odpravili na enega od ljubljanskih prehodov.
Dogajanje smo dopoldne tistega dne spremljali dobro uro. V tem času je prehod za pešce prečkalo več kot 50 pešcev, našteli pa smo točno 44 situacij, ko sta se na prehodu soočila pešec in voznik. Le v 18 primerih so vozniki ravnali skladno z zakonom, hkrati pa upoštevali željo pešca po varnem prehodu ceste in dejansko ustavili, ne da bi jih pešec v to prisilil s "samomorilskim" vkorakom na cestišče. V vseh ostalih primerih so vožnjo nadaljevali, kljub temu, da so pešci jasno nakazovali, da bi radi prečkali cesto. Nekateri vozniki se niso ustavili niti, ko je pešec s pločnika že stopil na prehod.
Čemu torej pri nas v praksi še vedno velja, da se mora pešec na prehodu za pešce, četudi že stoji na njem, prekleto dobro prepričati, če mu bo voznik približajočega vozila resnično ustavil? Vozniki resnično verjamejo, da je le njihova dobra volja botruje k temu, da pešcu ustavijo? Od kod ta miselnost, izsiljevanje na cesti?
"Ne, ne bom ustavil. Skoči pod gume, če upaš!"
V iskanju vzrokov za stanje v prometu smo se obrnili na prometnega strokovnjaka Brgleza. Ta pravi, da so prometna kultura, vzgoja, tradicionalni vzorci družbenega vedenja v prometu, kakovost voznega parka, varnostna kakovost cest in nekateri drugi dejavniki za prometno varnost ključni elementi, ki pa se med državami zelo razlikujejo.
Konfliktnih situacij, v katerih je na preizkusu naša strpnost, toleranca in kultura je z izjemno povečanim številom vozil in z vedno več prevoženimi kilometri na leto seveda tudi vedno več. "Že to je samo po sebi dovolj, da se vsak dan na svojih poteh uspemo zaplesti v konflikte in pogosto tudi nasilne prometne situacije," pravi Brglez, a dodaja, da k še slabšemu stanju veliko prispeva tudi to, da živimo v času, ki na splošno ni naklonjen strpnosti in tolerantnosti. Slednje se dovolj nazorno manifestira tudi v prometu, pravi.
Egoizem povozil tovarištvo: komunikacija se uravnoteži na tem, kdo je močnejši, bolj aroganten
Poudarja, da iz cest v zadnjih letih pospešeno izginja prej sicer zelo zanesljivo in cenjeno avtomobilistično tovarištvo. "Kaj tovarištvo, že višja raven empatije je nekaj, kar moramo dvigniti. Lep primer je prečkanje ceste. Komunikacija pešec in voznik se v praksi uravnoteži na tem, kdo je močnejši, bolj drzen, aroganten," pravi Brglez. Po podobnem principu poteka tudi komunikacija med vozniki.
"Pred leti smo opravili mini anketo med vozniki, ki se niso ustavili pred prehodom za pešce, čeprav je bilo jasno, da bi cesto rada prečkala ženska z otroškim vozičkom in polnimi vrečkami. Eden od pogostejših odgovorov je bil, da se jim je mudilo. A mnogo bolj nas je presenetil odgovor tistih, ki so povedali, da so šli tako hitro, da bi z zaustavljanjem po nepotrebnem uničevali zavore in porabili več goriva. Narobe svet," je problematiko še bolj nazorno predstavil Brglez.
Kaj lahko torej storimo?
Brglez pravila pušča ob strani, saj da že majhni otroci vedo, da se nanje ne gre zanesti, ker jih kršijo vsi po vrsti. Sam bi raje stavil na večjo obzirnost do drugih. "Rad bi se zanesel na ljudi, da bodo pogledali okoli sebe in ne mislili le nase. Ko bo tako, bo kultura takoj boljša, zakoni pa bodo še vedno taki kot so danes," pravi. A pot do tega je dolga, začeti pa mora vsak pri sebi.
Zimski meseci so najbolj nevarni
Rezultat našega testa nekako sovpada z žalostno statistiko poškodovanih in mrtvih pešcev. V letu 2014 smo našteli 14 mrtvih pešcev, kar je sicer najmanj doslej, lani pa se je število spet povzpelo, in sicer na 16.
Pešci so ranljivejša skupina udeležencev v cestnem prometu. Med ogrožene udeležence spadajo predvsem otroci, mladoletniki in starejši. Predvsem v jesenskih in zimskih mesecih se zgodi največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev, saj so temnejši deli dneva daljši in je vidnost pešcev v cestnem prometu slabša. Zato znova opozarjamo, tako pešce kot voznike, naj bodo v prometu vselej previdni.
Pešci!
- poskrbite, da boste v prometu vidni
- nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo vidnost pešcev (odsevne trakove, kresničke)
- upoštevajte prometne predpise
- prečkajte cesto na označenih prehodih za pešce,
hodite po pločnikih (če obstajajo) oz. ob levem robu vozišča v smeri hoje
- poskusite predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu
Vozniki!
- upoštevajte, da so na cestah tudi pešci, odstopite jim prednost
- hitrost prilagodite razmeram in dosledno upoštevajte omejitve
- na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, vozite še posebej previdno (pred šolami, v naseljih)
- izven naselij vozite po sredini voznega pasu, da zmanjšate možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču.
KOMENTARJI (519)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.