VIDEO: 'Knjiga ima vonj, listanje ima svoj čar. Tisti, ki smo tega vajeni, jih bomo vedno brali'

Statistika sicer kaže, da se je v zadnjih 16 letih skupna prodaja knjig na prebivalca zmanjšala s 3,2 knjige na 2,8, a s knjigami še zdaleč ni konec. Rezultati raziskave o bralni kulturi pri nas so pokazali, da je na račun izposoje knjig v knjižnjicah poraba knjige v Sloveniji pravzaprav narasla. Da bi ugotovili, čemu Slovenci še vedno radi posežemo po tiskani literaturi, smo obiskali knjižni sejem v Cankarjevem domu in o tem povprašali obiskovalce.

"Vsako leto pridem na sejem, da vidim, katere knjige so na novo izšle, in da kupim novoletna darila," nam je razlog za obisk sejma zaupala Alenka. Kot pravi, sama zelo rada bere in bi bila tudi sama vesela takšnega darila. Na vprašanje, ali meni, da bi lahko sodobne elektronske naprave in mediji izpodrinili tiskano literaturo, nam je odgovorila, da v to ne verjame. "Za tiste, ki smo vajeni prijeti knjigo v roke, drugi mediji ne bodo nikoli prekašali knjige, listanja listov, vonja po tiskarni. Vse to ima svoj čar," je prepričana. Enakega mnenja je bil naš sogovorec Danilo, ki je na sejem pripeljal svojega vnuka. "Radi imamo knjige, te vzpodbujajo domišljijo. Mislim, da jih nove tehnologije ne bodo nikoli zares izpodrinile. So nekaj posebnega, lahko jih primeš v roke, kaj dorišeš, odložiš in kasneje primeš v roke," pravi. Nekateri so nas spomnili, da za branje knjige ne rabiš elektrike, drugi menijo, da ima dobra knjiga še vedno močno simbolno vrednost. "Knjiga nam res lahko pomeni nekaj več. Naša polica sporoča okolici, kakšni smo," pravi Tjaša. "Jaz rada prebiram klasične kjnige, kot so na primer dela Jane Austen in podobne," nam je zaupala Živa, njena prijateljica Miša pa se bolj navdušuje nad znanstveno fantastiko. Kljub vsem sodobnim filmom z vizualnimi učinki se z branjem raje prepušča lastni domišljiji. "Najlažje doživiš zgodbo tako, da jo imaš pravzaprav kar v roki," pravi. Po prejetih enakih odgovorih številnih ostalih obiskovalcev nam je postalo jasno, da Slovenci knjig ne nameravamo pozabiti.

Kaj pravi statistika o bralni kulturi?

Na sejmu je mrgolelo knjigoljubcev, ki so do nove zaloge čtiva prišli za malo denarja, dejstvo pa je, da si vse več ljudi knjige izposoja. Na Slovenskem se namreč izposodi 4,8 knjige na odraslega prebivalca, kar je 20 odstotkov več kot leta 1998, so statistiko predstavili na založniški akademiji v sklopu sejma.
Doslej so bile v Sloveniji raziskave narejene v letih 1973, 1979, 1984 in 1998. V spletni raziskavi pa je sodelovalo več kot 1000 anketirancev. Tako leta 1973 kot leta 2014 polovica ljudi v Sloveniji ni kupovala knjig, tudi število nebralcev je od leta 1973 do danes relativno stabilno, a nas ti podatki uvrščajo med slabe evropejske bralce. Po raziskavi, ki jo je leta 2007 naredil Eurobarometer, smo bili precej nizko na lestvici. V Sloveniji je le šest odstotkov ljudi, ki imajo doma več kot 500 knjig, delež intenzivnih kupcev, ki kupijo več kot 20 knjig na leto pa se je v zadnjih 16 letih zmanjšal s treh na en odstotek. Število tistih, ki kupijo od 11 do 20 knjig, se je zmanjšalo s sedem na štiri odstotke, povečalo pa se je število tistih, ki kupijo od štiri do deset knjig. Skupna prodaja knjig na prebivalca se je zmanjšala s 3,2 knjige na 2,8.

Bralci ne kupujejo več dražjih knjig, kot je bila Enciklopedija Slovenije ali razni zdravstveni priročniki, ki so jih večinoma kupovali po direktnih prodajnih poteh. Do velikega padca je po letu 1998 prišlo tudi pri prodaji učbenikov.

Raziskava je tudi pokazala, da so ljudje za knjigo pripravljeni plačati nekaj več kot 12 evrov, pri čemer je urbana populacija za knjigo pripravljena plačati manj kot splošna. Največ knjig kupijo ženske med 25 in 44 letom starosti, pri nakupu nad šest knjig pa je najbolj aktivna osrednje slovenska regija.

Zaskrbljujoč je upad števila bralcev med izobraženci. Leta 1998 je 90 odstotkov ljudi z visokošolsko izobrazbo trdilo, da berejo knjige, danes je med visokošolsko izobraženimi kar 30 odstotkov takih, ki ne berejo. Podobnih trendov drugod v Evropi še niso opazili, pravijo avtorji raziskave.

Stanje izboljšujejo podatki o knjižnični izposoji, ki narašča že ves čas od osamosvojitve dalje. Na Slovenskem se izposodi 4,8 knjige na odraslega prebivalca, kot je 20 odstotkov več kot leta 1998. Poraba knjige na prebivalca se je tako povečala, a izključno na račun izposoje v knjižnicah.

Letos se bo na knjižnem sejmu predstavilo 100 razstavljavcev, pripravili pa so tudi več kot 220 spremljevalnih dogodkov.