"Kdo nama lahko pomaga?" se je sredi velikega hrupnega mesta spraševal izgubljeni šolarček. S sestrico sta se po končanem pouku odpravila proti postaji mestnega avtobusa, ki bi ju odpeljal domov. A njun avtobus je imel tisti dan spremenjeno traso, zato sta ostala v mestu. Situacija, ki odrasli osebi ne bi predstavljala pretiranih skrbi, je bila zanju grozljiva. Izgubljena, prestrašena in povsem sama sta tavala po ljubljanskih ulicah. Ker ni bilo druge rešitve, sta sklenila, da se po pomoč zatečeta v poslopje, na pročelju katerega je bil nameščen moder znak z narisano nasmejano modro hiško in napisom "Varna točka". Tam so ju prijazni ljudje, ki so že na prvi pogled spoznali, da sta v skrbeh, povprašali, če jima lahko kako pomagajo. Pomirili so ju, v imeniku poiskali telefonsko številko njune babice, jo skupaj poklicali ter ju nato varno privedli domov.
To je le ena od prigod slovenskih otrok, ki so se letos zatekli po pomoč na eno od tako imenovanih varnih točk. Tokrat je šlo za manjšo težavo, a otroci se tja zatekajo tudi z resnimi težavami. Od skupno 100 otrok, ki so letos iskali pomoč, jih je kar 27 potrebovalo resnejšo pomoč. Medvrstniško nasilje, nadlegovanje in družinski spori so bili najbolj pogosti razlog za njihov obisk, pravi izvršni direktor Unicefa Tomaž Bergoč. Vesel je, da vedno več otrok ve, da se lahko kadarkoli oglasijo na katerikoli od varnih točk po Sloveniji. "Ni važno, kakšno težavo imajo, naj gre za izgubljene ključe, pozabljen telefon, nasilje v družini ali med vrstniki, ali pa želijo le videti, kako varna točka izgleda, lahko vedno pridejo," sporoča tako otrokom, kot tudi staršem, rejnikom, učiteljem in vsem ostalim. "Poskrbeti moramo, da imajo otroci občutek varnosti, da vedo, da so jim ljudje na teh točkah vedno na voljo," poudarja.
Ste že videli kakšno od točk? Po Sloveniji jih je že več kot 557, v Ljubljani okoli 30
V nekaj letih se je pobudnikom javilo že ogromno prostovoljcev, ki so pripravljeni otrokom puščati odprta vrata v svoje prostore in prisluhniti njihovim težavam. V 557 varnih točkah po državi je otrokom na razpolago za pogovor že okoli 1000 prijaznih oseb. Varne točke pa nikakor niso le velike institucije, kot je na primer naš parlament, pač pa tudi majhni frizerski saloni, slaščičarne, optike, knjižnice, domovi starejših občanov in celo vulkanizerstva.
SEZNAM VARNIH TOČK PO SLOVENIJI
In kako to izgleda v praksi?
"Otrok na primer vstopi v slaščičarno. Deluje, kot da namerava kupiti tortico ali morda sladoled, nato pa z bojazljivim glasom pove, da ima težavo. Ti ljudje so tudi usposobljeni, da prepoznajo otroka v stiski, ga sami prijazno povprašajo, če potrebuje pomoč. Da ga vzpodbujajo, ga pridobijo na svojo stran, ga pomirijo, pridobijo potrebne informacije in mu nato primerno pomagajo," pojasnjuje Bergoč. Vsi prostovoljci, ki želijo pomagati otrokom z odprtjem varne točke, se morajo namreč udeležiti izobraževanja, na katerem jih predstavniki Unicefa naučijo, kako ravnati in pomagati, ali pa otroku zagotoviti pomoč strokovnjaka.
Pižama: Tudi sam bi v mladih letih potreboval varno točko
Tudi promotor projekta Varne točke Boštjan Gorenc - Pižama je pozval otroke, naj nikar ne odlašajo. "Otroci, ne bojte se, ko boste stopili ven, boste nasmejani kot znak, ki predstavlja varno točko. Pridite pogledat!" je dejal. Kot nam je zaupal, bi jo v časih, ko je bil še sam šolar, potreboval tudi sam. "Deležen sem bil precej medvrstniškega nasilja, zato bi se gotovo večkrat obračal po takšno pomoč," je dejal. Ob tem dodal, da je v zadnjem času veliko primerov, ko otroci pridejo po pomoč, ker starši enostavno po pouku ali drugih dejavnostih pozabijo priti ponje. "Morda bi morali na točkah hraniti tudi kakšen Bilobil za te starše," se je pošalil.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.