Minil je že 11. evropski dan boja proti trgovanju z ljudmi. V teh letih je bilo pri nas že mnogo storjenega, a nikakor še ne dovolj, pravijo tisti, ki dnevno poslušajo tragične zgodbe žrtev. Med temi so tudi otroci. Pravzaprav so v zadnjih letih tudi na našem območju prav oni glavne tarče in največje žrtve. V največji meri gre za otroke, ki so na migracijski poti ostali brez spremstva staršev. Aktivisti jih redno obiskujejo v azilnih domovih. Na prvi pogled so v redu, a ko jih vprašajo o počutju, o njihovem življenju in izkušnjah na njihovi poti, se jim zatresejo glasovi, oči se jim orosijo, začnejo jokati. O trenutni situaciji na področju trgovine z ljudmi smo se pogovarjali s Katjušo Popović, predsednico Društva Ključ, Centra za boj proti trgovini z ljudmi.

'Pripravljeni so se prostituirati, preživeti s seksom'
“V tem preteklem obdobju, ko smo bili priča valom beguncev, so med njimi tudi otroci brez spremstva. Zdaj dobivamo informacije, da so se morali nekateri otroci, ki potujejo čez našo državo, in tudi številni tisti, ki so ostali pri nas, zgolj za preživetje na tej poti prostituirati,” pravi Popovićeva. Kot pojasnjuje, njihovi člani to vedno znova ugotavljajo ob obiskih teh otrok. “Bodisi za preživetje, ali pa da odplačajo dolg svojih staršev, ki so otroka poslali na pot, so se pripravljeni prostituirati, oziroma preživeti s seksom.”


Popovićeva: Ni pravih programov pomoči, otroci ostajajo v travmah
Tukaj prihaja do tega, da imamo žrtve trgovanja z ljudmi otroke, za katere pa v Sloveniji nimamo nobenih kapacitet in nobenih programov, s katerimi bi jim lahko pomagali. Obstaja sicer krizna namestitev, v katero so lahko otroci nameščeni, a to nikakor ni dovolj. Z njimi bi se moral nekdo resno ukvarjati, celostno poskrbeti za njihov razvoj, za izobraževanje, njihovo zdravstveno stanje in vse ostalo, kar pripada vsakemu otroku na tem svetu, neglede na to iz katere države prihaja.
Kot še pravijo v Društvu Ključ, mladoletniki brez spremstva niso prisiljeni le v prodajo lastnih teles, da bi si zagotovili sredstva za preživetje in nadaljevanje poti, temveč jih izkoriščajo tudi za prisilno izvajanje kaznivih dejanj, za trgovino z organi, tkivi in krvjo ter za prisilno beračenje.
V Sloveniji se še vedno dogajajo prisilne poroke, dekleta vsak dan doživljajo fizično, psihično, spolno in ekonomsko nasilje
Otroci migranti in begunci pa niso edine žrtve trgovine z ljudmi. V naši državi se še vedno dogajajo prisilne poroke mladoletnih deklic v nekaterih romskih skupnostih. To je ponekod kar pravilo in ne izjema, opozarjajo v društvu. “Deklice in mlade ženske se kupuje, prodaja in izkorišča predvsem za služabništvo, saj je njihova “vrednost” v družini ženina nizka oziroma so dojete kot blago, ki je bilo kupljeno, da dela. Za vsakršno vedenje, za katerega člani ženinove družine ocenijo, da je neprimerno, so kaznovane. Fizično, psihično, spolno in ekonomsko nasilje so nekaj, kar doživljajo vsak dan,” pravijo in se hrati sprašujejo, kako je to leta 2017 v tej državi lahko še vedno dopustno.

Bliža se december, na naše ulice bodo prišli berači

Med trpinčenimi so tudi berači. Teh bo ob prihajajočih zimskih mesecih spet več na naših ulicah. “Beračenje pa je tudi eno od področij, kjer ocenjujemo, da so žrtve preslabo prepoznane kot take in jim zato tudi ni dostopen sistem pomoči,” pravijo v društvu. "Bliža se december, ko bo tudi na ulicah slovenskih mest več beračev, predvsem iz Romunije in Bolgarije. Ti ljudje ne beračijo zase, pač pa morajo denar v celoti izročiti “šefom”. Poskrbljeno ni niti za njihove osnovne potrebe, kot so primerna oblačila, hrana, prebivališče …"
Naj podarimo drobiž ali ne? V društvu pravijo, da obstajajo nekateri znaki, ki nas lahko hitro opozorijo na to, da beračijo ljudje, ki so v to prisiljeni. Kot pojasnjujejo, so to pogosto tuji državljani, ki so pogosto hendikepirani. Značilno je, da ne vzpostavljajo očesnega stika, ne govorijo slovensko. “Na tem mestu pozivamo vse, da beračem, za katere ocenite, da so v beračenje prisiljeni, ne dajete denarja,” se glasi njihov odgovor na vprašanje. To je namreč edini način, da trgovci z ljudmi ne bodo imeli dobička.
Tudi delavci so žrtve trgovine z ljudmi
Ob vsem tem se je Popovićeva dotaknila tudi področja izkoriščanja delavcev. “To je področje, ki si ga od daleč vsi, ki delamo na tem področju, že dolgo ogledujemo. Zdi se, da se nikakor ne prebijemo do tega, da je izkoriščanje delavca v določenih primerih lahko tudi trgovina z ljudmi. Se pravi tega precedansa v Sloveniji še ni bilo. Ampak to bo treba enkrat urediti. Če s prevaro in zlorabo pridobivajo delavce, ki prihajajo v Slovenijo, gre za povsem enak princip kot pri trgovini z ljudmi.”
“Težko rečemo, da je ta oblika dovolj dobro prepoznana, predvsem v smislu kazenskega preganja storilcev. Ljudje so v državah izvora novačeni za odlično plačano delo v Sloveniji, organiziran je njihov transport, pri nas pa so izkoriščani. Govorimo o gradbenih delavcih, pa šoferjih tovornjakov, sezonskih delavcih v kmetijstvu, turizmu, tudi proizvodnji, če naštejemo le nekaj najbolj pogostih področij, za katera slišimo pri svojem delu. So žrtve predvsem ekonomskega nasilja, pogosto pa tudi psihičnega in celo fizičnega,” pojasnjuje, v društvu pa ob tem še dodajajo, da za takšne tuje delavce še vedno ni urejen sistem zdravstvenega zavarovanja. V okviru oskrbe, ki jo zagotavlja država, jim je namreč zagotovljena le nujna zdravniška pomoč, vendar pa je to premalo, saj gre pogosto za kronične bolezni, različne nezdravljene težave, vse kot posledica neprimernega delovnega okolja, nasilja in zlorab.
Težavno je tudi izvajanje programa integracije, ki ga na Ključu sicer izvajamo že vse od leta 2006, vendar vedno z minimalno finančnimi sredstvi in v odvisnosti od dobre volje donatorjev oziroma ponudnikov določenih storitev, ki so osebe z izkušnjo trgovanja z ljudmi pripravljeni brezplačno vključiti v sistem izobraževanja, usposabljanja ali pa jim omogočiti delo v varnem delovnem okolju. Sistemsko (re)integracija ni urejena, saj vedno ostaja vprašanje, kaj se zgodi z osebo, ki je državljan tretje države, po koncu kazenskega postopka, na kar je vezan njen legalni status v Sloveniji.
V Društvu Ključ zaključujejo z željo, da bi lahko ob 12. evropskem dnevu boja proti trgovanju z ljudmi seznam najhujših pojavov vsaj nekoliko skrajšali.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.