VIDEO: Z dronom posneli še drugega velikega kita v Jadranu

Ker so se septembra nadaljevala poročila o opazovanjih na južnem delu Velebitskega kanala (Ražanac, Vinjerac, Novsko ždrilo), so raziskovalci znova odšli na teren, da bi z dronom "ujeli" velikega kita, analizirali velikost in zdravstveno stanje ter opravili biopsijo kože za analizo DNK. 

Veliki kit je bil najden v soboto, 5. septembra, na samem vhodu v Novsko ždrilo. Kita so približno dve uri spremljali v sami soteski, ko je zaplaval do novega masleniškega mostu in se vrnil v Velebitski kanal. Po izstopu iz soteske je zaplaval v smeri Vinjerca in ker so potopi trajali do 38 minut, so se raziskovalci odpovedali nadaljnjemu spremljanju in snemanju. S pregledom posnetih fotografij so ugotovili, da na tem območju sredi avgusta ni živela ista žival, ampak drugi kit! 

"Potem ko sem naredil prvo serijo fotografij, sem šel preverit njihovo kakovost in na prvi pogled opazil, da so plavuti predhodno fotografiranega in tega kita drugačne. Kit, ki so ga avgusta fotografirali kolegi, je namreč imel veliko in vidno zarezo v sami plavuti, medtem ko ta kit nima zareze. Tudi oblika plavuti se razlikuje," pravi raziskovalec Jure Miočić-Stošić za Inštitut Modri svet. "Skoraj neverjetno, a le pol ure po tem odkritju smo prejeli telefonske klice občanov, da so v Virskem morju opazili še enega kita!" Tako so te fotografije potrdile dejstva, ki smo jih pridobili z opažanji državljanov, da v severnem Jadranu živita vsaj dva velika kita.

6. septembra zjutraj so raziskovalci znova odšli na morje in našli istega kita nekoliko severneje."Poleg tega, da so bili njegovi potopi krajši, je tokrat velikega kita zanimalo naše plovilo. Nekajkrat je štiri do pet minut pod gladino plaval le štiri do pet metrov pod našo ladjo. Med enim pristopom se je obrnil na bok in njegov skoraj beli trebuh se je dobro videl," pravi Grgur Pleslić, direktor znanstvenega programa Inštituta Modri svet."Videli smo veliko parazitskih rakov penella sp. na telesu kita, vendar ocenjujemo, da okužba ni bila tako velika, da bi to predstavljalo zdravstveni problem za žival," nadaljuje Pleslić.

Doc. dr. Draško Holcer, višji kustos hrvaškega prirodoslovnega muzeja, o raziskavi glede življenja teh kitov pravi: "Ker vemo, da veliki kiti redno živijo na Jadranu in uporabljajo odprto območje južnega Jadrana in dolino Jabuke, je dolgoročno naš glavni cilj ugotoviti pomen Jadrana za sredozemsko populacijo velikih kitov. Da bi to lahko storili, potrebujemo veliko opazovanj skozi vse leto … Na ta način želimo prispevati k njihovemu boljšemu razumevanju ter zaščiti in ohranjanju."

Veliki kit v Sredozemlju je ogrožena živalska vrsta. Njihovo število se zmanjšuje, glavne grožnje pa so trki z velikimi plovili, ki povzročajo resne poškodbe in smrt ter zapletanje v plavajoče mreže, ki so nezakonite, nekakšen smrtni zid, ki je kljub prepovedi še vedno postavljen v nekaterih delih Sredozemlja. Zato veliki kiti danes bolj kot kdaj koli prej potrebujejo našo pomoč, so še dodali na Inštitutu Modri svet.