V skupni izjavi, ki jo bodo poslali tudi generalnemu sekretarju zveze Georgeu Robertsonu in ameriškemu državnemu sekretarju Colinu Powellu, so se še zavezali, da bodo delovali v duhu Washingtonske pogodbe in kot člani mednarodne protiteroristične koalicije.
Zunanji ministri Albanije, Bolgarije, Estonije, Hrvaške, Latvije, Litve, Makedonije, Romunije, Slovaške in Slovenije so izrazili prepričanje, da zveza Nato ostaja najpomembnejše jamstvo za mir in stabilnost, in ponovili, da svoje države vidijo kot članice zavezništva. Ministri menijo, da dejavnosti držav Vilniuške skupine v preteklem letu dokazujejo znaten napredek pri dosegi cilja - povabila v članstvo na vrhu zveze Nato prihodnje leto v Pragi. Kot so še menili, izjave voditeljev ZDA in drugih zaveznic potrjujejo njihova pričakovanja glede povabil v Pragi, kar v njih vzbuja zaupanje in optimizem, pa tudi odločenost, da v celoti uresničijo Akcijski načrt za članstvo.
Po besedah gostitelja srečanja, slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ima Vilniuška skupina dva velika cilja: sodelovanje v pripravah na članstvo v zvezi Nato ter povečanje regionalne stabilnosti v JV Evropi. Po tragičnih dogodkih v ZDA pa so srečanje posvetili boju zoper terorizem, ki po njegovih besedah celotno dejavnost skupine postavlja v drugačno luč. "Bojevati se moramo ne le za članstvo v zvezi Nato, ampak proti vsemu, kar je zoper Nato," je poudaril Rupel.
Slovenija je zavezana boju proti mednarodnemu terorizmu in o njeni vlogi v tem boju za demokracijo ter svobodo, pravice in varnost posameznika ni dvoma, je ob uradnem odprtju skupščine poudaril slovenski predsednik Milan Kučan. Ob tem je še zagotovil, da je Slovenija trdno odločena izpolnjevati zahtevana merila za vstop v zvezo Nato, ki je po njegovih besedah "nedvomno poklicana za hrbtenico miru in varnosti, ki jamči varovanje demokracije v Evropi". Mednarodni terorizem je pojav globalnega sveta, ta pa zahteva globalno odgovornost, ki se začne z odgovornostjo vsake države. Krizo demokracije je mogoče preseči samo, če se vzpostavi kot globalna demokracija, torej z demokratizacijo procesa globalizacije, je menil Kučan. Zavzel se je še za vzpostavitev novega globalnega političnega ravnotežja, kar je zdaj še bolj jasno, kot je bilo ob koncu bipolarnega sveta.
