Vlada je sprejela predlog zakona o vinu, katerega cilj je po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marije Lukačič povečati konkurenčno sposobnost pridelovalcev vina in grozdja v prometu s temi proizvodi. V ta namen je bilo treba odpraviti nekatere administrativne ovire, je Lukačičeva povedala po seji vlade. Tako se število vinorodnih okolišev zmanjšuje s 14 na devet, medtem ko vinorodne dežele ostajajo tri.
Tri vinorodne dežele so bile predvidene tudi v predlogu zakona o vinu, ki ga je vlada pripravila lani. Vendar pa je bilo besedilo zakona v postopku sprejemanja v DZ preoblikovano tako, da naj bi se Slovenija delila le na dve vinorodni deželi - na Primorsko in Vzhodno Slovenijo. Temu so nasprotovali državni svetnik in DZ je januarja letos ob vnovičnem glasovanju o predlogu zakona sledil njihovemu mnenju.
Nov predlog zakona določa, da so vinorodni okoliši naslednji: Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras, Slovenska Istra, Dolenjska, Bela krajina, Prekmurje, Štajerska Slovenija in Bizeljsko Sremič. Vinorodne dežele pa ostajajo Primorska, Podravje in Posavje. "Ugotovili smo, da uporabniki želijo tri dežele," je pojasnila Lukačičeva.
''Romansko varovanje''
Predlog zakona uvaja tako imenovani romanski način varstva porekla, ki omogoča večjo angažiranost pridelovalcev ter pridelave vina z oblikovanim značajem. V pomoč potrošnikom bo, da se s predlaganim zakonom uvaja tradicionalne izraze, ki bodo razumljivi tudi neslovensko govorečim. Večjo varnost za potrošnika predstavlja predpisana uporaba enoloških sredstev, zakon pa se tudi usklajuje z evropskim pravnim redom, je naštela Lukačičeva.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.