'Noben funkcionar ne bo mogel skrivati svojega premoženja'

Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant se je srečal s predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Goranom Klemenčičem. Na delovnem sestanku so bili prisotni tudi njuni najožji sodelavci.

Pogovarjali so se o sodelovanju med policijo in KPK, predvsem na področju odkrivanja in preiskovanja gospodarskega kriminala in korupcije. Virant in Klemenčič sta se strinjala, da je sodelovanje med inštitucijama na tem področju dobro. Da pa bodo preiskave teh kaznivih dejanj še uspešnejše, so se na sestanku dogovorili za poglobitev sodelovanja, predvsem na področju medsebojnega obveščanja.

Spremembe za učinkovitejši nadzor nad strankami in funkcionarji

Pogovarjali so se tudi o uresničevanju priporočil Greca (Skupine držav proti korupciji). Do 20. aprila bodo pripravili spremembe Zakona o političnih strankah in Zakona o volilni in referendumski kampanji ter ju poslali v medresorsko usklajevanje in javno obravnavo. "Pričakujem, da bo vlada do poletja oba zakona poslala v obravnavo v državni zbor," je pojasnil Virant.

Po Virantovih besedah bodo spremembe šle v smer drastične omejitve donacij političnim strankam v gotovini, in sicer na 100 evrov in le za fizične osebe. Hkrati bi prepovedali, da donacije političnim strankam namenjajo podjetja, ki so v neposredni ali posredni državni lasti, pa tudi podjetja, ki najmanj četrtino svojih prihodkov ustvarijo s poslovanjem prej omenjenih podjetij.

Predlog je tudi zagotovitev javnosti finančnih poročil političnih strank "in s tem tudi javnosti donacij" ter povečanje pristojnosti nadzornih institucij, predvsem računskega sodišča. KPK pa bo predlagala tudi okrepitev svojih pooblastil pri nadzoru nad političnimi strankami, je dodal Virant.

Spremembe protikorupcijskega zakona je pripravila sama komisija, Virant pa meni, da bi lahko tudi vlada postala predlagateljica novele. Predlaganih sprememb je več, med drugim bi se pristojnost komisije razširila tudi na nadzor podjetij v neposredni ali posredni državni lasti.

V zakon je treba po Virantovi oceni vpeljati, da so posli, ki jih sklepajo podjetja v državni lasti, javni. S tem bi se tudi sistem Supervizor razširil na "poslovanje teh pravnih oseb, ki predstavljajo znatni del slovenskega gospodarstva".

Hkrati bi z zakonom komisiji omogočili, da se okrepi nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, je dejal Virant. Po predlogu bi komisiji podelili pristojnost za nadzor premoženja in bančnih računov funkcionarjev in drugih zavezancev v tujini. Prav tako bi komisija po predlogu svoj nadzor pod določenimi pogoji lahko razširila na družinske člane funkcionarjev in na pravne osebe, ki so povezane s funkcionarji. "To pomeni, da noben funkcionar ne bo mogel skrivati svojega premoženja," je izpostavil Virant.

Da je policija njihov ključni partner pri vsakodnevnem delu, je potrdil tudi Klemenčič. Virantu je dejal, da ga drži za besedo, saj je na današnjem sestanku glede spreminjanja zakonodaje slišal zelo jasne izraze podpore. "Če se bo 90 odstotkov tega, kar smo se danes dogovorili, realiziralo, dam za kavo," se je na koncu pošalil Klemenčič.

SDS: Dvoličnost Komisije za preprečevanje korupcije

Iz poslanske skupine SDS so ob tem sporočili, da glede na to, da se Klemenčič in Virant strinjata, da bi s spremembo zakona KPK lahko izvajala tudi nadzor nad premoženjskim stanjem družinskih članov funkcionarjev, pričakujejo, da jim bo KPK poslala analizo poslovanja družb, ki so v lasti družinskih članov predsednika KPK, z gospodarskimi družbami, v katerih ima država delež in z vsemi pravnimi subjekti javne uprave. Prav tako pričakujejo, da  isto analizo pošlje še za ostale funkcionarje in tudi za nekdanje funkcionarje KPK. To analizo so sicer zahtevali že 26. februarja.