40-članski Državni svet je na največjem prepihu doslej: vlada mu je v predlogu proračuna za letos namenila namesto predvidenih 485 milijonov tolarjev le 467. Razlika, 18 milijonov, je šestmesečna plača predsednika Državnega sveta Janeza Sušnika, ki naj bi od 1. junija svojo funkcijo opravljal častno in ne več poklicno. "To ne pomeni dejanske rešitve za samo funkcijo predsednika Državnega sveta, ker je potem stalni mandat odvisen od upokojencev. To ni pristop, to ni način," meni Sušnik, ki se kljub občutno manjšemu prihodku namerava potegovati za nadaljevanje vodenja sveta; če bo seveda imel kaj voditi. Vsi se namreč strinjajo, da so spremembe potrebne, le da so eni za povečanje pooblastil sveta, drugi pa za spremembo ustave in njegovo ukinitev. "Mislim, da je svojo vlogo opravil, in da neke pomembne dodane vrednosti v političnem sistemu nima več in je tudi v prihodnje ne bo imel," pravi minister za javno upravo Gregor Virant.
V nasprotju z Virantom pa je Sušnik prepričan, da je Državnemu svetu treba dati večjo moč v tem, da ima pravico do predlaganim amandmajev, da lahko te amandmaje tudi vlaga in da lahko na posamezen člen ali del zakona izreče veto.
Naslednje leto naj bi poslanci obravnavali paket ustavnih sprememb, morda tudi ukinitev Državnega sveta, ki jih lahko dosežejo z dvema tretjinama glasov.
