Višje nadomestilo staršem otrok s posebnimi potrebami, 13. maj ne bo državni praznik

Spremembe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih so predlagali koalicijski poslanci. Kot je dejal prvopodpisani pod predlog Aleksander Reberšek (NSi), opravljajo starši otrok, ki imajo težke in trajne bolezni, odgovorno ter psihično in fizično naporno delo. Številni so izčrpani in tudi zbolevajo za težkimi boleznimi in ni prav, da se stiske teh družin rešujejo s številnimi humanitarnimi akcijami.

Želja je, tako Reberšek, področje urediti sistemsko in zagotoviti, da bodo družine z otroki s posebnimi potrebami lahko dostojno preživele. Kot je povedal, se je pogovarjal z društvi in iniciativami, ki delujejo na tem področju, in jih pozval, da se poenotijo in skupaj predlagajo, kaj je treba narediti za izboljšanje življenja oseb s posebnimi potrebami in njihovih družin.

Obravnavani predlog predvideva dvig nadomestila za izgubljeni dohodek, ki ne bi bilo več določeno v nominalnem znesku, ampak v višini minimalne plače. Reberšek je opozoril, da se je omenjeno nadomestilo v 11 letih uskladilo le enkrat, in sicer iz 734,15 na 751,77 evra, kolikor znaša danes. V neto znesku to pomeni 588 evrov, dvig na višino minimalne plače pa neto pomeni 736 evrov. V skladu z danes sprejetim dopolnilom je za starše, ki skrbijo za dva ali več otrok z najtežjimi motnjami, gibalnimi oviranostmi in hudimi boleznimi, predvideno 30-odstotno višje nadomestilo. Predviden datum uveljavitve pa je 1. julij letos.

Predlagane zakonske rešitve imajo podporo vlade, pa tudi opozicije. Na odboru so jih enotno podprli. Pozdravili so jih tudi predstavniki Društva za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan, ki je dalo pobudo za dvig nadomestila, in društva Vesele nogice. Predsednica slednjega Spomenka Valušnik, tudi sama mama deklice s hudo invalidnostjo, je ob tem opozorila, da je problemov veliko in jih čaka še veliko dela, največ na področju sociale, a tudi šolstva in zdravstva. Kot je med drugim dejala, je želja številnih staršev otrok s težkimi in trajno bolnimi otroki pomoč tretje osebe, ki bi jim nekaj ur dnevno pomagala.

13. maj ne bo državni praznik 

Manj enotni pa so bili poslanci pri predlogu novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih. V SNS so predlagali, da bi kot državni praznik, ki pa ne bi bil dela prost dan, uvedli 13. maj v spomin na prvi spopad z agresorjem na slovenskih tleh. Z njim bi se spomnili 13. maja 1941, ko so se trije vodilni tigrovci na Mali gori pri Ribnici spopadli z italijansko vojsko. Zmago Jelinčič (SNS) je Tigr označil za simbol domoljubja, na katerega ne smemo pozabiti. Predlagano novelo pa je podprla tudi vlada.

Zgodovinar Martin Premk, član predsedstva Zveze združenj borcev NOB, je soglašal, da je bil Tigr kot slovensko odporniško gibanje proti italijanskemu fašizmu izjemno pomembna domoljubna organizacija za slovensko zgodovino, ki si zasluži tudi državni praznik, a je menil, da je datum napačno izbran. Po njegovih besedah je zgodovinsko netočno, da je šlo na Mali Gori za prvi oborožen spopad na Slovenskem po napadu na Jugoslavijo. Datum pa je, je ocenil, namenjen predvsem preoblikovanju zgodovine in zmanjševanju pomena Osvobodilne fronte (OF).

Tudi v Društvu Tigr Primorske se s predlogom ne strinjajo, saj menijo, da 13. maj nima prave zgodovinske podlage in da bi se moral državni zbor pred odločanjem o takšnem prazniku opremiti z mnenjem zgodovinske stroke. Predsednik društva Gorazd Humer je kot primernejši datum za praznik, posvečen tigrovskemu gibanju, izpostavil 6. september 1930, ko so v Bazovici padli štirje bazoviški junaki.

Nasprotno je predlog podprl predsednik društva Slovenski Tigr 13. maj Vili Kovačič, po besedah katerega je stroka natančno obrazložitev dogodkov že podala pred šestimi leti na posvetu v državnem svetu. Prepričan je, da je za praznik izbran pravi datum, med drugim pa je spomnil, da je takrat padel vojaški poveljnik Tigra Danilo Zelen.

V razpravi so soglašali o pomenu Tigra in praznikom, posvečenim tej organizaciji, je bilo pa iz opozicije slišati, da bi o datumu praznika morali doseči široko soglasje, da praznik ne bi znova vnašal delitve, o tem pa bi se morala najprej izreči zgodovinska stroka. "Ne morem se izogniti temu, da vidim v ozadju neke druge zadeve," je dejal Matej T. Vatovec (Levica). Po oceni Marka Koprivca (SD) pa je glavni cilj tega predloga "razvrednotenje OF in antifašističnega boja" v Sloveniji.

Za predlagane člene zakona je glasovalo osem poslancev, proti jih je bilo devet.