Poslanke in poslanci so sprejeli vladno novelo zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, ki predvideva zvišanje minimalnih zavarovalnih vsot za osebno in premoženjsko škodo iz naslova zavarovanja avtomobilske odgovornosti. Tudi na seji zbora kot že prejšnji teden na matičnem odboru za finance so nekateri zlasti poslanke in poslanci iz vrst opozicijskih LDS, ZLSD in SNS opozarjali na morebitne negativne posledice uveljavitve takšnega predloga.
Po zagotovilih vlade zaradi sprejema predloženega zakona v tem trenutku ne bo prišlo do povečanja zavarovalnih premij, kar je vladi zagotovilo Slovensko zavarovalno združenje, čemur pa vsi poslanci ne verjamejo. Opozicija je tako menila, da se s sprejetjem sprememb počaka, saj nepopravljivih posledic ne bi bilo.
Špiletič: Zavarovalnice ne načrtujejo zvišanja premij
Kot je pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Bogomir Špiletič, se spremembe nanašajo zgolj na nujno uskladitev minimalnih zavarovalnih vsot z zahtevami evropskih smernic. Glede negativnih vplivov sprememb pa dejal, da so zavarovalnice ministrstvu zagotovile, da v tem trenutku ne načrtujejo zvišanja premij avtomobilskega zavarovanja. Poleg tega pa vlada že v uvodni obrazložitvi navaja, da spremembe ne bodo imele finančnih posledic za državni proračun, niti za obseg sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja in druga javna finančna sredstva, prav tako pa po oceni vlade predlog nima drugih posledic.
Starman: Škoda ob nesprejetju novele bi bila večja kot tveganje zaradi zvišanja premij
Poslanskim skupinam koalicijskih SDS, NSi, SLS in DeSUS vladna zagotovila glede morebitnih negativnih posledic zadostujejo, zato spremembam niso nasprotovali. Kot je pojasnil Bojan Starman (SDS), bi bila možna škoda zaradi nesprejetja ter s tem neuskladitve z evropsko zakonodajo večja kot morebitno tveganje zaradi zvišanja premij avtomobilskega zavarovanja. Pomislekov po besedah Martina Mikoliča nimajo niti v Nsi, ob tem pa opozoril na sankcije s strani EU v primeru neuskladitve. Ne nasprotujejo jim tudi v SLS, kljub temu pa, kot je dejal Josip Bajc, vsekakor pričakujejo, da sprememba ne bo pomenila samodejnega dviga premij. Tudi v najmanjši koalicijski stranki DeSUS po besedah Vilija Rezmana nimajo ugovorov, vendar pa se jim zdi nelogično, da spremembe ne bodo imeli prav nikakršnih posledic, niti pozitivnih.
Opozicija: Vladna zagotovila in argumenti so na trhlih nogah
Opozicijski poslanci iz LDS, ZLSD in SNS pa nasprotno menijo, da vladna zagotovila in argumenti za nujno obravnavo slonijo na trhlih nogah. Glede na izračune se bodo višje zavarovalne vsote odražale v dvigu zavarovalnih premij, ker ni nikakršnega zagotovila, da dvig teh premij ni možen. To bo posledično vplivalo tudi na dvig inflacije, kar pa je v obdobju sodelovanja v mehanizmu deviznih tečajev ERM2 pred nameravanim vstopom Slovenije v Evropsko monetarno unijo nesprejemljivo, so opozorili opozicijski poslanci.
Matej Lahovnik (LDS) tako ne verjame trditvam, da zavarovalnice premij ne bodo zvišale in torej da sprememba zakona ne bodo imeli prav nobenih vplivov. Tudi Ferija Horvata (ZLSD) argumentacija vlade in koalicijskih strank ni prepričala. Odgovori vlade so neprepričljivi, prav tako pa predlagatelj ni postregel s prepričljivimi zagotovili, da zvišanja premij ne bo. Po mnenju Barbare Žgajner Tavš (SNS) gre za "prikriti" zakon, ki nosi posredne posledice, breme pa bodo nosili plačniki zavarovalniških storitev. Zvišanje zavarovalnih premij je edina logična posledica, je še dejala. Ob tem pa izrazila nezadovoljstvo z ravnanjem vlade, ki ni hotela ali ni znala podati argumentov o novih bremenih za davkoplačevalce.
Azbestni zakon podaljšan
Državni zbor je z 76 glasovi za in nobenim proti potrdil podaljšanje veljavnosti t. i. azbestnega zakona do konca letošnjega leta in na ta način omogočil nadaljnji dokup zavarovalne dobe in izplačevanje odškodnin obolelim za azbestozo.
S spremembo zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno se bo veljavnost zakona podaljšala do konca letošnjega leta. Na podlagi sprememb zakona bo še nadalje omogočen dokup zavarovalne dobe in izplačevanje odškodnin obolelim za azbestozo, in sicer bo iz državnega proračuna zagotovljenih 4,35 milijarde tolarjev sredstev.
