Višje plače: kdo jih dobi, kdo jih želi, kdo jih bo plačal. Pa nova lestvica?

Takole pravijo na ministrstvu za finance: "Vlada se je v okviru dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023, ki je bil med socialnimi partnerji sklenjen lani oktobra, zavezala, da bo v okviru svojih pristojnosti in obstoječih sistemov financiranja zagotovila, da bodo sredstva za stroške dela, ki izvirajo iz dogovora in kolektivnih pogodb, upoštevana pri usklajevanju predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov in pri pripravi izhodišč za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov."

V času priprave sprememb proračuna za leto 2023 in proračuna za leto 2024 dogovor sicer še ni bil sklenjen, so pa potekala pogajanja za dvig plač med vlado in sindikati javnega sektorja. "Ker je bil cilj pogajanj med drugim tudi naslavljanje draginje in vsaj delna ohranitev kupne moči javnih uslužbencev, je bila pričakovana sklenitev dogovora, ki bo pomenila določeno povišanje plač. Večina proračunskih uporabnikov je tako že v okviru priprave proračunov za navedeni dve leti za stroške dela načrtovala določena sredstva za predvideno povečanje. Če bodo uporabniki ocenili, da jim sredstva za izplačilo plač kljub temu ne bodo zadostovala, je skladno z določbami zakona o izvrševanju proračuna mogoče zagotoviti manjkajoče pravice porabe z ustreznimi prerazporeditvami," pravijo – a brez pojasnil, kaj v praksi pomenijo "prerazporeditve". 

Bonbončki, bonboniere, torte ... kdo je (vsaj delno) že dobil, kar je želel?

Aktualna vlada seveda ni edinstvena v želji, da čim prej pogasi najbolj očitno nezadovoljstvo. To so počele vse vlade pred njo. V njeni predhodnici so se celo pohvalili, da "ne gre za bonbončke, ampak bonboniere". Takrat je šlo za različne oblike pomoči državljanom, kar nekaj so v času omenjene vlade dosegli zdravniki in zobozdravniki. Takrat so bili nekateri glasovi aktualne koalicije do takšnega početja kritični, vendar pa na delitve bonbončkov in dodatne dogovore torej ni imuna niti ta vlada. 

Kaj natančno je iztržil Fides, še ni povsem jasno, glede podrobnosti sporazuma obe strani ostajata precej skrivnostni. Viri sicer pravijo, da želja Fidesa, da za vse zdravnike doseže dvig plač za pet plačnih razredov, ni bila izpolnjena. Oziroma da je bilo dogovorjenega dovolj za preklic stavke, ne pa tudi za pogasitev nezadovoljstva v zdravniških vrstah, kar naj bi pomenilo, da se bo plačna agonija v zdravstvu nadaljevala. 

To se je odvilo, potem ko se je vsaj za nekatere zdravnike zapletlo že, ko so videli višino plačila za tiste, ki bodo delali v ambulantah za neopredeljene. To plačilo naj bi bilo – glede na zahtevnost dela in raven odgovornosti – veliko previsoko. Prav tako naj bi dodatno uničevalo primarni nivo, kot je organiziran zdaj. Glede na velik odziv zdravnikov, ponekod bodo namreč lahko dodatno delali kar vsi, mnogi tudi menijo, da je ukrep razkril, kako velik motivator je v resnici denar. 

Pogajanja naj bi višje plače prinesla večini pomočnic vzgojiteljic, uredilo bi se področje mladih raziskovalcev ter asistentov. Pomočnice vzgojiteljic bi imele štiri plačne razrede višji izhodiščni plačni razred, in sicer 26., dosegle bi lahko 36. plačni razred. Ta pa bo po novem izhodiščni za mlade raziskovalce.

Izhodiščna plača pomočnic vzgojiteljic bi se tako le premaknila nad minimalno plačo, vsaj dokler tudi te ne dvignejo. Šestindvajseti plačni razred pomeni okoli 860 evrov neto. 

Potem pa so tukaj še sodniki in tožilci. Premier Robert Golob je pravosodnim funkcionarjem obljubil dodatek v višini 600 evrov bruto. 

Prejemali bi ga do reforme plačnega sistema s posebnim plačnim stebrom za sodstvo oziroma pravosodje.  

S pogajalci v zdravstvu pa so medtem vsebinsko podrobneje opredelili novi plačni steber za zdravstvo.  

Pandorina skrinjica je dokončno odprta

Vse to pa seveda ne pomeni, da se zaključuje razprava o višjih plačah v javnem sektorju. Svizov Branimir Štrukelj je že dejal, da takoj pričakujejo pogovore o vrednotenju dela učiteljev, vzgojiteljev in visokošolskih učiteljev. Tudi ministrica Sanja Ajanović Hovnik je dejala, da jih najtežji problemi še čakajo: "Najtrši oreh, ki ga bo treba streti, so plačna nesorazmerja, kjer tudi vlada v svojih izhodiščih prepoznava zaostanek plač učiteljev in vzgojiteljic v primerjavi z drugimi plačnimi skupinami. Tu se bodo pogajanja šele začela." Kritiki pa opominjajo, da vlada s svojimi potezami ustvarja dodatna nesorazmerja. 

Sindikat ministrstva za obrambo medtem od vlade do 20. januarja pričakuje odgovor na svoje zahteve. Vlado so opozorili, da še vedno veljajo zakonitosti enotnega plačnega sistema, zato tudi zahtevajo, da se jih upošteva. Pričakujejo, da se bodo odpravile krivice na delovnih mestih operaterjev v centrih za obveščanje na številki 112 in dvig omenjenega delovnega mesta za šest plačnih razredov. Zahtevajo tudi odpravo nesorazmerij v spodnji tretjini plačne lestvice ter ponovno vzpostavitev razmerij med pooblaščenimi uradnimi osebami in drugimi poklici v isti tarifni skupini. 

Zavrelo je tudi med poštnimi delavci. Sindikat poštnih delavcev je zato pozval vlado in upravo Pošte Slovenije, naj začneta opravljati svoje delo in poskrbita, da bo izvajanje njihove temeljne dejavnosti – univerzalne poštne storitve – ustrezno financirano in ovrednoteno. 

Upravo so pozvali, naj se le loti dela in se začne boriti proti padanju podjetja k dnu in utapljanju zaposlenih pod minimalno plačo. 

Kondicija državnih financ

Zahtev po višjih plačah v javnem sektorju tako še kmalu ne bo konec – na veliko nezadovoljstvo številnih zaposlenih v gospodarstvu, ki so se morali sprijazniti z realnostjo, da so jim krize – od koronske do energetske – odnesle kakšen evro, upanje na povišico, morda celo delovno mesto. 

Številni se sprašujejo, ali bomo, da bodo zadovoljeni apetiti javnega sektorja, najemali posojila. V gospodarstvu pa narašča strah, da se bo pričakovalo, da bodo rešitev težav višji davki. To skrbi tudi zaposlene v gospodarstvu, saj se takšni ukrepi praviloma nikoli ne poznajo v milijonskih prihodkih lastnikov, ampak gredo na škodo delavcev. 

Medtem je primanjkljaj državnega proračuna lani po podatkih fiskalnega sveta znašal 1,39 milijarde evrov, kar je 646 milijonov evrov manj, kot je predvidel rebalans. Fiskalni svet je ob tem ocenil, da to potrjuje navedbe, da se nadaljuje neustrezno proračunsko načrtovanje, ki ustvarja manevrski prostor tudi za neupravičeno porabo.

Iz dejanske realizacije v 2022 in sprejetega proračuna za 2023 po navedbah fiskalnega sveta izhaja, da naj bi bila rast odhodkov državnega proračuna brez upoštevanja neposrednega učinka covidnih odhodkov in ukrepov za blažitev draginje investicij letos 18,5-odstotna. "To bi bilo približno dvakrat več kot v povprečju v predhodnih dveh letih in najvišja rast doslej. Ob tem predvidena sredstva za socialne transferje in vmesno porabo, ki so bila skladno z oceno fiskalnega sveta v času sprejemanja v rebalansu za 2022 dejansko podcenjena, po naši oceni ne zadostujejo za pokrivanje letošnjih obveznosti," so opozorili in priporočili, da bo treba v prihodnje bistveno več naporov vložiti v izboljšanje verodostojnosti proračunskega načrtovanja.

Novo plačno lestvico v javnem sektorju bi vezali na povprečno plačo v zasebnem sektorju

Ministrica za javno upravo Ajanović Hovnik sicer meni, da bi z reformo plačnega sistema v javnem sektorju vzpostavili novo plačno lestvico in jo vezali na povprečno plačo v zasebnem sektorju. Tako je po poročanju STA dejala na torkovem občnem zboru Slovenskega sodniškega društva. 

Meni, da bi z novo plačno lestvico rešili dve tretjini problema. S tem, da bi plačno lestvico vezali na povprečno plačo v zasebnem sektorju, bi po njenih besedah rešili problem usklajevanja plač, saj to ne bi bilo vezano na odločitev vlade. Izognili pa bi se tudi očitku, da javni sektor z dvigi plač vpliva na povprečno plačo.

Napoveduje se oblikovanje posameznih plačnih stebrov ob skupnih temeljih, med katerimi je ministrica navedla plačno lestvico in dodatke, kot je recimo dodatek za delovno dobo, ki morajo biti enaki, ne glede na to, v katerem stebru se bo zaposleni nahajal.

Ministrica je napovedala tudi predlog, da se med najnižjo in najvišjo plačo vzpostavi razmerje ena proti sedem, pri čemer ocenjuje, da za takšno razmerje obstaja družbeni konsenz.

Sicer pa je Ajanović Hovnik še povedala, da bodo izhodišča za plačno reformo, kot tudi ostale načrtovane reforme, najprej predstavili na vrhu koalicije 18. januarja. Po potrditvi na vladi pa pričakuje dolga pogajanja. 

Kje so nesorazmerja?

Glavni problem obstoječega plačnega sistema in plačne lestvice ministrica sicer vidi v tem, da bi se lestvica morala usklajevati, a se ni. Nastopila je namreč finančna kriza, poseglo se je v javne izdatke.

Funkcionarji bistvenih dodatkov nimajo in so vezani na osnovne plače, ki pa, če se ne usklajujejo, izgubljajo na realni vrednosti. Po njenih navedbah pa so se v vseh teh letih plače funkcionarjev tako uskladile le dvakrat, leta 2011 za 0,8 odstotka in lani za 4,5 odstotka, še navaja STA.

Po besedah ministrice se veliko sliši o nesorazmerjih v spodnji tretjini plačne lestvice, a "nesorazmerja v spodnji tretjini plačne lestvice ni. Minimalna plača je sicer visoka, obstajajo delovna mesta, obstajajo plačni razredi, ki so pod minimalno plačo, ampak tu načeloma resnih nesorazmerij ali kompresije, o čemer se tudi govori, ni". Kot je pojasnila ministrica, je med plačnimi razredi štiri odstotke razlike, in "ko se bo naslovil izziv minimalne plače, imamo spodnjo tretjino plačne lestvice rešeno".

Kompresija in nesorazmerja pa "nastajajo od 40. plačnega razreda navzgor, od 50. plačnega razreda navzgor pa sploh", je dejala. Medtem ko se funkcionarske plače niso usklajevale, se je v ostalih delih javnega sektorja, ko se je po krizi vračalo, dodajalo plačne razrede. Razmerje med najnižjo in najvišjo plačo je z ena proti 10,4 padlo na ena proti pet, po zadnjem dvigu minimalne plače bo ena proti 4,7.