Zaradi staranja prebivalstva se v Sloveniji znižuje razmerje med številom zaposlenih, ki plačujejo prispevke v pokojninsko blagajno, in številom uživalcev pokojnin. Ta trend se bo nadaljeval v prihodnosti, saj bo delež starejših od 65 let v naslednjih desetletjih znatno narasel. Pokojninska reforma je zato nujna, če želimo, da bodo pokojnine zagotovljene tudi prihodnjim generacijam.
Višje in pravičnejše pokojnine
Poleg stabilnosti sistema je glavni cilj reforme povečati dostojnost pokojnin. Pokojnina bo tako po novem znašala približno 70 odstotkov povprečja naših plač v delovni dobi. To je razmerje, ki omogoča tako dostojnost pokojnin kot tudi stabilnost pokojninske blagajne, in v večji meri upošteva dejansko plačane prispevke, zaradi česar je tudi bolj pravično.
Reforma ohranja načelo solidarnosti za tiste z nižjimi dohodki in hkrati krepi pravičnost, saj prinaša večjo povezavo med delom in višino pokojnine. Pokojnine bodo v povprečju odmerjene za osem odstotkov više. Za tiste z najnižjimi dohodki bo pokojnina odmerjena celo za več kot deset odstotkov više. Podaljšanje referenčnega obdobja, to je obdobja, iz katerega se izračuna osnova za pokojnino, pri slabi polovici zavarovancev ne bo imelo bistvenega vpliva na odmero pokojnine. Kjer bo podaljšanje vplivalo na izračun, pa bo to pomenilo večjo preglednost in bo spodbudilo daljše vključevanje v zavarovanje.
40 let pokojninske dobe ostaja
V mnogih državah, kot so Nizozemska, Švedska ali Danska, se upokojitvena starost že danes dviga proti 70. letu ali celo višje, z zahtevanimi od 42 do 45 leti delovne dobe za upokojitev brez odbitkov. Slovenija ima eno najnižjih starosti za upokojitev v Evropski uniji. Ženske se v povprečju upokojujejo nekaj pred 62. letom, moški pa nekaj mesecev pred 63. letom starosti.
Reforma bo postopoma zvišala starostno mejo, a bo ohranila pogoj 40 let pokojninske dobe za zgodnejšo upokojitev brez odbitkov, kar je še vedno med najugodnejšimi pogoji v Evropi. Starostno mejo si bodo lahko znižali tisti, ki so delali pred 20. letom starosti, so skrbeli za otroka v prvem letu njegovega življenja ali so služili obvezni vojaški rok. Tudi po reformi sistem ostaja socialno občutljiv in življenjsko realen.
Varstvo najbolj ranljivih in zimski dodatek
Reforma dejansko krepi zaščito najbolj ranljivih – to so prejemniki invalidskih, vdovskih in družinskih pokojnin – zanje se bo pokojnina zvišala. Uvaja pa tudi novo pravico, vsakoletni zimski dodatek. V letu 2025 bo ta znašal 150 evrov, nato pa se bo zviševal po 20 evrov letno in bo leta 2030 dosegel 250 evrov. Po tem letu se bo usklajeval enako kot transferji posameznikom in gospodinjstvom.
Spremembe, namenjene izboljšanju socialnega položaja najranljivejših skupin, bodo uveljavljene že leta 2026, med drugim tudi višja odmera invalidske pokojnine. Zimski dodatek pa bo prvič izplačan že letos.
Pokojnine se bodo tudi v prihodnje usklajevale delno z rastjo cen življenjskih potrebščin (inflacijo), delno z rastjo plač. Ob tem bo vsakih pet let opravljeno preverjanje kupne moči upokojencev, z možnostjo dodatnih uskladitev, če bodo potrebne. Tako zakonodaja kot praksa zagotavljata, da pokojnine ne bodo zaostajale za življenjskimi stroški.
Reforma je pomemben korak k dostojnejšim pokojninam, ob tem, da se sistem ne bo sesul pod težo demografskih sprememb. Spremembe se bodo uvajale postopoma, večinoma od leta 2028 do 2035. Tako bo imel sistem dovolj časa za prilagoditev, brez šokov, kakršne smo doživeli v preteklosti ob kriznih ukrepih, kot sta bila Zakon o uravnoteženju javnih financ ali morebitno posredovanje trojke.
Dolgoročne spremembe reforme so bile usklajene skozi dolgotrajen in vključujoč socialni dialog, kar daje spremembam dodatno legitimnost.
Reforma je pomemben korak k dostojnejšim pokojninam, ob tem, da se sistem ne bo sesul pod težo demografskih sprememb. Spremembe se bodo uvajale postopoma, tako da bo imel sistem dovolj časa za prilagoditev brez šokov, kakršne smo že doživeli v preteklosti.
Dolgoročne spremembe reforme so bile usklajene skozi dolgotrajen in vključujoč socialni dialog, kar daje spremembam dodatno legitimnost.
Več o pokojninski reformi na: Pokojninska reforma | GOV.SI
GOVSI Podkast – Medgeneracijska solidarnost je temelj pokojninskega sistema
Kako odgovoriti na demografske izzive in zagotoviti pravičnejše, vzdržnejše pokojnine za vse generacije? Bomo lahko živeli od svojih pokojnin? Prisluhnite epizodi GOVSI podkasta z Igorjem Feketijo, državnim sekretarjem na MDDSZ in glavnim pogajalcem pri pripravi pokojninske reforme, ki razlaga ključne novosti reforme, kaj dejansko uvaja in kje se pojavljajo napačne interpretacije.
"Ne želimo siliti ljudi, da bi delali dlje kot je potrebno. Še posebej tistih, ki so začeli delati zelo zgodaj, opravljali težka dela in so danes izčrpani. Bilo bi nepravično in nečloveško, da bi jih prisilili ostati na delu dlje kot zmorejo."
Naročnik oglasne vsebine je Urad vlade Republike Slovenije za komuniciranje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.