Razlaščena kupca obveznic Abanke bosta dobila povrnjen milijon z obrestmi

Gre za znan odvetniški par, poroča spletni portal Siol. V Abanki primera za časnik Delo niso komentirali, na vrhovnem sodišču pa so potrdili, da je bil v tem primeru že vložen predlog za dopustitev revizije, o katerem še ni odločeno.

Abanka mora mora zakoncema vrniti vso vplačano glavnico skupaj z obrestmi, navaja Siol, po katerega informacijah je Abanka zakoncema že nakazala denar. Slednja sodbe v četrtek za spletni portal nista želela komentirati. Koliko sta prejela, uradno ni mogoče izvedeti, neuradno naj bi šlo za 1,1 milijona evrov povrnjenega vložka in še 400.000 evrov obresti.

Zakonca sta bila ena od največjih posamičnih lastnikov podrejenih finančnih instrumentov. Februarja 2007 sta po poročanju Siola kupila za 1,1 milijona evrov podrejenih obveznic tedanje Banke Celje, pri čemer jima je sodišče prisodilo plačilo obresti že od dneva vplačila, in ne od decembra 2013, ko je Banka Slovenije z odločbo izbrisala podrejene obveznice Banke Celje, pozneje združene z Abanko. Plačila ni zadržala niti morebitna vložitev zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče.

Kot so pred slabim letom razkrili v Delu, gre za prvo sodbo v korist kupcev podrejenih obveznic, ki so bili z izrednimi ukrepi Banke Slovenije razlaščeni v sanaciji bank v letih 2013 in 2014. Razlaščena imetnika podrejenih obveznic Banke Celje sta se v tožbi sklicevala na primer sanacije nizozemske banke SNS Reaal, kjer so bili lastniki podrejenih obveznic prav tako razlaščeni, a je banka nato priznala napako in nepoučene vlagatelje poplačala.

V tožbi sta od banke terjala povrnitev naložbe, ki jima je bila leta 2014 na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v Banki Celje izbrisana. Banki sta očitala, da ju ni poučila o vseh lastnostih posla in tveganjih, povezanih s podrejenimi obveznicami.

Zakonca sta po navedbah Siola dva od osmih nekdanjih imetnikov, ki so vložili tudi tožbo na evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Okrožno sodišče v Celju je v celoti verjelo njunim navedbam, da pred nakupom obveznic nista bila obveščena o visokem tveganju, saj so jima na banki povedali, da "gre za varno naložbo in da sta lahko ob obveznice samo v primeru stečaja banke".

Tudi višje sodišče je ugotovilo, da Banka Celje zakoncema ob nakupu obveznic ni razkrila vseh informacij. Pritrdilo je sodišču prve stopnje, da "Banka Celje ni ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja in ni v celoti opravila svoje informativne dolžnosti". "Banka bi jima morala povedati, da (...) lahko v primeru padca kapitalskih količnikov izgubita denar tudi brez stečaja, zgolj z reorganizacijskimi ukrepi Banke Slovenije, saj je ta možnost obstajala že od leta 2001 dalje," je po poročanju Siola navedlo višje sodišče, ki je tudi zapisalo, da sta tožnika "utemeljeno sklenila v prepričanju, da sta kupila navadne obveznice in ne podrejenih".

V Banki Celje je bilo skupaj izbrisanih za 92 milijonov evrov podrejenih obveznic, v Abanki, s katero se je nato združila, pa za 120 milijonov evrov.