Slovenija

Višje subvencije za žito

Brdo pri Kranju, 18. 07. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Vlada je na današnji seji na predlog ministra za kmetijstvo Francija Buta sprejela povišanje subvencij za krušna žita za 5000 tolarjev. Kmetje bodo tako dobili 61.000 tolarjev na hektar obdelovalne površine.

Iz uredbe o uvedbi podpor za pripravo kmetijskih pridelkov in živil za zunanji trg pa je vlada črtala podporo za izvoz živega goveda za zakol. Ta je bila doslej 75 tolarjev za kilogram pri izvozu v države članice Evropske unije, za ostale države pa 112,5 tolarja.

Kmetje bodo za hektar pridelanega krušnega žita prejeli 61.000 tolarjev
Kmetje bodo za hektar pridelanega krušnega žita prejeli 61.000 tolarjev FOTO: Dare Čekeliš

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Darko Simončič bodo skupno 180 milijonov tolarjev za zvišanje subvencij pri krušnih žitih zagotovili z notranjo prerazporeditvijo sredstev kmetijskega ministrstva. To naj bi se zgodilo predvsem na račun neizvajanja nekaterih investicijskih projektov v okviru ministrstva oziroma organov v njegovi sestavi, ne nameravajo pa klestiti investicij na kmetijska gospodarstva, je zagotovil Simončič. Neposredna plačila so se po pojasnilu kmetijskega ministrstva morale zvišati zaradi ublažitve predvidenega padca dohodkov kmetov, ki naj bi ga povzročilo znižanje cen.

S spremenjeno uredbo se ukinja tudi ena zahtevanih komponent analize pšenice, kar po mnenju državnega sekretarja lahko pripomore tudi k znižanju celotnega stroška analize pšenice. To je po njegovem povezano z ureditvijo trga z žitom, kjer država delno krije strošek analize pšenice v višini 3500 tolarjev.

Podpora za izvoz žive klavne govedi, ki jo je vlada na predlog kmetijskega ministrstva črtala iz pristojne uredbe, je bila uvedena s 1. januarjem letos, v ta namen pa so po besedah Simončiča porabili skupno 526 milijonov tolarjev za izvoz 7500 glav goveje živine, zlasti v države jugovzhodne Evrope, nekaj pa tudi v Italijo. Podpora je bila po razlagi državnega sekretarja nujna zaradi zaostrovanja razmer na trgu govejega mesa. Pojav bolezni BSE v Sloveniji je namreč povzročil zmanjšanje porabe in ustvarjanje tržnih presežkov govejega mesa.

Z uvedbo podpor za izvoz živega klavnega goveda je tako prišlo do povečanega interesa po izvozu in postopnega razbremenjevanja presežkov na domačem trgu. "Ker se razmere na trgu govejega mesa postopno stabilizirajo, menimo, da ukrep ni več potreben," je pojasnil Simončič.

  • 20
  • 19
  • 18
  • 17
  • 16
  • 15
  • 14
  • 13
  • 12
  • 11
  • 10
  • 9
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1