Kar 75 odstotkov samomorilcev se odloči za smrt z obešanjem, kar je posebnost držav vzhodne Evrope, je na današnji novinarski konferenci Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) pred 3. mednarodnim kongresom o samomorilnosti izpostavil direktor IVZ Andrej Marušič. Srhljivim podatkom navkljub pa nacionalni program za preprečevanje samomorov, sicer dokončan, čaka, da bodo pristojni na ministrstvu za zdravje našli dovolj časa in volje, da ga bodo le vzeli v roke, je še opozoril Marušič.
Samomorov več med moškimi
Statistika še pravi, da je samomorov več med moškimi, pogosto pa so povezani z alkoholom, impulzivnostjo in agresivnostjo posameznika - skupina, kamor se uvršča tudi vojaška populacija. Obup in občutek nepripadnosti sta najpogostejša ozadna razloga, da se posameznik odloči za samomor, pojasnjuje Marušič, izobraževanje tako zdravstvenih delavcev kot tudi širše populacije pa je po njegovem mnenju najboljši način za preprečevanje samomorov.
Tudi vojaki med rizično skupino
Čeprav statistika pravi, da v najbolj rizično skupino prebivalstva spadajo tudi pripadniki oboroženih sil, pa Slovenska vojska (SV) po številu samomorov odstopa od slovenskega povprečja navzdol. Kot pojasnjuje načelnica oddelka za psihološko dejavnost SV, posebnega programa preventive samomorov sicer nimajo, izvajajo pa obširne dejavnosti za dvig kvalitete življenja posameznikov in tudi njihovih družin. To vključuje tako izobraževanje vodilnih, da znajo prepoznati rizično obnašanje pri posamezniku, kot tudi vseh zaposlenih v SV, da se naučijo tako pomagati sami sebi kot tudi drugim.
Skrb za posameznikovo telesno in psihično zdravje je tako v zadnjih 13 letih odločno zmanjšala število samomorov znotraj SV, poudarja Ruparjeva. Podobne izkušnje imajo tudi v ameriški vojski, kjer so v začetku 90-ih let beležili izjemno visoke stopnje samomorilnosti. Po besedah vodje programa za preventivo samomorov v ameriških zračnih silah polkovnika Ricka L. Campisea so s programom sestavljenim iz 11 različnih pobud, s katerimi so se lotili predvsem izobraževanja posameznikov, organizirajo pa tudi različne svetovalnice in delavnice za premagovanje stresa, obvladovanje jeze in samopomoči. Število samomorov se je tako znižalo kar za 36 odstotkov.
"Samomorilnost ni zdravstveni temveč družbeni problem," je ob tem še opozoril polkovnik Campise, zato je za zmanjšanje števila samomorov potrebno ljudi naučiti odprte komunikacije ter jim vcepiti zavedanje, da lahko v stiski prosijo za pomoč.
