Kljub temu pa jim v primerjavi z Evropo še niso zagotovljene nekatere druge pravice, kot so dodatek k stroškom dietne prehrane, za pridobitev vozniškega dovoljenja, za prenovo stanovanja ter pavšalni znesek za izjemno porabo obleke in perila.
Poleg ZIV položaj vojnih invalidov v Sloveniji ureja še zakon o žrtvah vojnega nasilja ter pred petimi leti sprejet zakon o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991.
Po ZVI se vojnemu invalidu odmeri invalidnina v mesečnih zneskih po skupni invalidnosti v razponu od štirih odstotkov za deseto skupino ter do sto odstotkov za prvo skupino invalidnosti. Ta ima pravico tudi do dodatka za posebno invalidnost, če mu je vojna invalidnost priznana na podlagi amputacije okončin, hude okvare njihove funkcije ter popolne izgube vida na obeh ušesih kot neposredne posledice dobljene poškodbe ali bolezni. Vojni invalid od prve ter do pete stopnje invalidnosti ne glede na starost in zmožnost za delo je po ZIV upravičen tudi do invalidskega dodatka v primeru, če delež prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za ugotavljanje pravice do tega. Omenjeni dodatek lahko dobi tudi vojni invalid od šeste pa do desete stopnje invalidnosti, ki je dopolnil 55 let ali je trajno popolnoma nezmožen za delo. Upravičencu, ki se preživlja sam, pa pripada še dodatek za samohranilca.
Med drugim je vojnemu invalidu priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo pod pogojem, da sta mu stalna pomoč in postrežba nujno potrebni za opravljanje osnovnih življenjskih funkcij oz. je invalid najmanj pete skupine invalidnosti (70-odstotna invalidnost). Omenjeni dodatek pa mu ne pripada za bivanje v zdravstvenem domu ali drugem zavodu, ki mu zagotavlja pomoč in strežbo z izjemo domov za starejše.
Vojnemu invalidu ZVI zagotavlja tudi plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti teh, zagotovljenih v obveznem zdravstvenem zavarovanju ter zdraviliško in klimatsko zdravljenje v naravnih zdraviliščih po vsej Sloveniji. Med drugim ima ta pravico do poklicne rehabilitacije, s katero se usposobi za prejšnji ali kakšen drug primeren poklic, pridobi strokovno izobrazbo za poklic ali izpopolni že doseženo strokovno izobrazbo. Med poklicno rehabilitacijo pa ima tudi pravico do oskrbnine, katere višina je odvisna od dohodka na družinskega člana. Država vojnemu invalidu med drugim financira prilagoditev prostorov in tehnično opremo za poklicno rehabilitacijo oz. zaposlitev ter delno krije še druge izdatke, potrebne za zagotovitev zaposlitve po končani poklicni rehabilitaciji. Nadalje je vojni invalid upravičen do denarnih doplačil za nakup tehničnih pripomočkov, ki omogočajo njegovo mobilnost, varnost, komunikacijo ali drugače olajšajo njegovo prizadetost.
Vojni invalid ima tudi pravico do 75-odstotnega popusta za redne vožnje z vlakom ali avtobusom petkrat na leto na ozemlju Slovenije ter je upravičen do povračila potnih stroškov, kadar ga upravna enota ali ministrstvo pošlje ali pokliče v drug kraj zaradi pregleda pred zdravniško komisijo ali zdravniškega in klimatskega zdravljenja. Vojaškemu vojnemu invalidu, ki mu je odstotek invalidnosti priznan trajno, pa se po zakonu o posebnih pravicah žrtev vojne za Slovenijo 1991 šteje doživljenjska mesečna renta. ZVI opredeljuje tudi pravice družinskih članov kot uživalcev družinske invalidnine po padlem borcu, po drugi osebi in umrlem vojnem invalidu.