Nekdanja predsednica uprave Zavarovalnice Triglav Nada Klemenčič in član uprave Jože Obersnel bosta dobila odpravnino v višini 18-ih plač. Tako se je odločil nadzorni svet družbe. Klemenčičeva naj bi tako dobila skoraj 13 milijonov tolarjev neto odpravnine oz. 38 milijonov tolarjev bruto. Znesek pa bi bil bistveno manjši, če Klemenčičeva s Triglavom ne bi imela sklenjene managerske pogodbe.
Višina naj bi bila povsem primerna, menijo poznavalci gospodarske zakonodaje. "V primeru odpravnine po individualni pogodbi je to določeno v zakonu o gospodarskih družbah in to je določeno v tistem členu, ki pravi, da nadzorni svet in uprava medsebojno določita tudi odpravnino v raznih primerih, kadar je to potrebno," pravi Miro Sotler, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Tudi v preteklosti smo imeli nekaj odmevnih primerov: aprila 2001 naj bi Marjan Podobnika, nekdanji direktor Telekoma, dobil šest plač odpravnine in še 24 plač odškodnine, v skupni vrednosti skoraj 100 tisoč evrov. Podobnik je to odločno zanikal. Po telefonu je zatrdil, da je dobil le odpravnino v višini treh milijonov tolarjev neto.
Tudi nekdanjemu direktorju Elesa, Vitoslavu Türku pripada okrog tri milijone tolarjev neto odpravnine. Mirko Jelenič, generalni sekretar Rdečega križa pa je po spomladanski aferi, ki ga je spodnesla, dobil krepko čez štiri milijone neto odpravnine.
Naštetim je torej tako visoka odpravnina pripadla zaradi managerskih pogodb. Komu pa sicer odpravnine sploh pripadajo, kdaj in v kakšni višini? "Po veljavnem zakonu pripadajo odpravnine presežnim delavcem in pa tistim, ki odhajajo v pokoj. Višina je v minimalnih zneskih določena v zakonu o delovnih razmerjih in trenutno znaša polovico neto plače za vsako leto dela pri delodajalcu," je dejala Nataša Belopavlovič, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Višina odpravnine se lahko na osnovi kolektivne pogodbe oz. pogodbe o zaposlitvi le še poviša. Sicer pa 1. januarja 2003 začne veljati nov zakon o delovnih razmerjih. Takrat se bodo spremenile tako višine odpravnin, kot tudi osnove za odmero le-teh in bodo bolj povezane z delovno dobo pri določenem delodajalcu. "Tisti, ki bodo manj časa zaposleni, do pet let, bodo dobili odpravnino v znesku ene petine, tisti, ki bodo od pet do petnajst let, ene četrtine, in tisti ki bodo zaposleni nad petnajst let pri istem delodajalcu, bodo dobili eno tretjino osnove, osnova pa je bruto plača," dodaja Belopavlovičeva.
Novi zakon bo omejil tudi višino odpravnine in sicer na 10 bruto plač. Višja bo lahko v primeru, da bo to zapisano v kolektivni pogodbi oz. pogodbi o zaposlitvi.
Kar zadeva individualne, managerske pogodbe in odpravnine, sprememb prihodnje leto ne bo. Lastniki družb bodo še naprej tisti, ki bodo odločali o višini odpravnine. Teoretično torej obstaja možnost, da zaposleni na osnovi managerske pogodbe ob odhodu iz podjetja še naprej dobivajo večmilijonske zneske.