Slovenija

Visoko zaupanje v policijo

Ljubljana, 23. 09. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Rezultati ankete, ki jo je opravila Fakulteta za družbene vede kažejo, da je zaupanje v policijo še vedno na razmeroma visoki ravni. Raziskave kažejo, da je Slovenija po stopnji zaupanja v represivne institucije blizu nekdanjim državam komunističnega bloka.

Med vsemi sodelujočimi v raziskavi je imela dobra četrtina vprašanih že negativno izkušnjo s policijo.
Med vsemi sodelujočimi v raziskavi je imela dobra četrtina vprašanih že negativno izkušnjo s policijo. FOTO: 24ur.com

Rezultati ankete so pokazali, da policiji povsem zaupa 12,1 odstotka prebivalcev, v glavnem zaupa 38 odstotkov, medtem ko je 28,5 odstotka anketirancev izbralo srednjo možnost. Tistih, ki policiji v glavnem ne zaupajo, je 11,4 odstotka, tistih, ki pa ji sploh ne zaupajo, pa 7,3 odstotka. Stopnja zaupanja v policijo je na splošno sicer manjša kot leta 2002.

Najmanj zaupajo Posavci in Dolenjci

Najbolj policiji zaupajo prebivalci obalno-kraške regije, najmanj pa ji zaupajo v Posavju. Glede zadovoljstva z delom policije je 3,9 odstotka vprašanih povsem nezadovoljnih, 10,9 odstotka jih je z delom policije nezadovoljnih, niti zadovoljnih niti nezadovoljnih je 44,5 odstotka, zadovoljnih 28,1 odstotka in povsem zadovoljnih 10,3 odstotka anketiranih. Glede na kraj bivanja je zadovoljstvo z delom policije najvišje na podeželju oz. manjšem kraju ali mestu, najmanjše pa v večjih mestih, Ljubljani in Mariboru.

Najboljšo oceno za uspešnost na posameznih področjih delovanja policije so anketiranci namenili delu na mejnih prehodih. Sledijo preprečevanje ilegalnih migracij, varnost v cestnem prometu, zagotavljanje javnega reda in miru, hitrost prihoda na kraj, odzivnost na klice in preventivno delo. Najnižje ocene pa je policija prejela pri odkrivanju korupcije in gospodarskega kriminala.

Slovenija bližje družbam nekdanjega komunističnega bloka

Študije, ki postavljajo Slovenijo v primerljiv kontekst evropskih držav, kažejo, da Slovenija po obsegu izraženega zaupanja v institucije demokratičnega sistema, zaostaja za tradicionalnimi evropskimi demokracijami.

Med vsemi sodelujočimi v raziskavi je dobra četrtina tistih, ki so osebno imeli negativno izkušnjo s policijo. Največ anketirancev, ki so imeli negativno izkušnjo je moških, samozaposlenih, anketirancev s srednjo stopnjo izobrazbe, ter prebivalcev osrednje, zasavske in dolenjske regije.

Vse primerjalne raziskave kažejo, da je Slovenija po stopnji zaupanje v pravni sistem in represivne institucije bližje družbam nekdanjega komunističnega bloka kot uveljavljenim demokracijam, vendar s prepoznavnim trendom "odmikanja" od tranzicijskega vzorca, kar se kaže predvsem pri naraščajočem zaupanju v ključne institucije demokratičnega sistema.

Center za raziskavo javnega mnenja in množičnih komunikacij (CJMMK) na Fakulteti za družbene vede (FDV) je junija izvedel raziskavo stališč slovenske javnosti do policije. V anketi so pri CJMMK ugotavljali stopnjo zaupanja v policije in njeno delo, negativne izkušnje s policijo in druga stališča do delovanja policije.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.