Visokošolski sindikat: 'Vlada je žaljiva in podcenjujoča do naših potreb'

Predsednik sindikata Gorazd Kovačič je na današnji novinarski konferenci spomnil, da je sindikat devetega marca izvedel prvo samostojno stavko v visokem šolstvu. S stavko so zahtevali odpravo "nekaterih dokazljivih plačnih krivic, ki zadevajo maloštevilne skupine zaposlenih v visokem šolstvu, kot so recimo visokošolski sodelavci brez doktorata, bibliotekarji, informatiki, lektorji in še kdo".

Predvsem pa so zahtevali zagotovitev normalnih delovnih pogojev. Kot je opozorila tudi sindikalna zaupnica na Univerzi na Primorskem Sandra Bašić Hrvatin, so materialni pogoji dela na posameznih fakultetah neustrezni in niso primerljivi s pogoji, ki jih imajo njihovi kolegi in kolegice na drugih javnih univerzah po Evropi.

S prejšnjo vlado pogovori niso stekli, ugotavljajo pa, da se "ignorantski odnos prejšnjih vlad do problemov visokega šolstva" nadaljuje tudi v času te vlade.

Po Kovačičevih besedah jim je vlada septembra poslala izhodišča za dvoje pogajanj, o njihovih stavkovnih zahtevah ter o zahtevah Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Ocenjujejo, da so ta izhodišča žaljiva in podcenjujoča do potreb in dolgoletnih nakopičenih problemov v visokem šolstvu, pa tudi "izjemno asimetrična".

Kovačič je pojasnil, da je ministrstvo glede njihovih zahtev za vzpostavitev normalnih pogojev dela zavzelo stališče, da njihovo urejanje ne sodi v kolektivno pogodbo in je "to poskušalo preusmeriti v neke bodoče spremembe Zakona o visokem šolstvu". Glede njihovih plačnih zahtev, po njegovih besedah zamejenih na nekaj dokazljivih primerov plačnih krivic, pa jih je napotilo na krovna pogajanja.

Po drugi strani je priznalo uvedbo četrtega oz. pravzaprav petega naziva v šolstvu in vzgoji. "S tem bodo vzgojitelji in šolniki lahko prišli do plače izrednega profesorja, ne da bi morali periodično obnavljati naziv, da ne govorim o neprimerljivi zahtevnosti pogojev za pridobitev naziva," je pri tem opozoril Kovačič.

Odločitve o datumu in obliki stavke v sindikatu sicer še niso sprejeli, dopuščajo tudi možnost, da bodo oblikovali še dodatne zahteve. Kakšne te bodo, bo odvisno od tega, kako se bodo odvijala pogajanja z nekaterimi drugimi sindikati oz. "z nadaljnjim dodeljevanjem plačnih privilegijev najvplivnejšim skupinam javnih uslužbencev oz. najvplivnejšim sindikatom", je dodal Kovačič.

Prav tako bodo spremljali potek prenove plačnega sistema, "ki ga je vlada prejšnji teden tudi formalno raztreščila in enostransko napovedala nek sistem stebrov, za katerega nihče ne ve, kaj točno bo pomenil". Če bo prišlo do razgradnje plačnega sistema, bodo tudi sami zahtevali lasten steber in v njem ureditev pravičnih višin plače vseh delavcev na univerzah, od čistilk do rektorjev, je napovedal Kovačič.

V visokošolskem sindikatu so kritični tudi do krovnih pogajanj za javni sektor in nedavno sklenjenega dogovora, ki ga sicer sami niso podpisali. Glavni tajnik sindikata Marko Marinčič je dejal, da je vlada dogovor sklenila v zavezništvu z nekaterimi politično vplivnimi sindikati in zamudila priložnost, da začne urejati stvari tam, kjer bi bilo treba – v spodnjem delu plačne lestvice, kjer je sedaj na minimalni plači izenačen velik del zaposlenih v javnem sektorju, med njimi so tudi zaposleni s srednjo, celo z visoko izobrazbo.