V jesensko-zimskem času, ko nas sonce ne more "napolniti" z vitaminom D, tega veliki večini prebivalcev Slovenije kritično primanjkuje. Z običajno prehrano pokrijemo le 15 odstotkov dnevnega priporočenega vnosa "sončnega vitamina", je pokazala nacionalno-reprezentativna raziskava, katere izsledki so bili objavljeni v zadnji številki ugledne revije Nutrients.
"Zaradi dokazane vloge pri normalnem delovanju imunskega sistema je ustrezna preskrbljenost s tem vitaminom še toliko pomembnejša ob pandemiji covida-19," opozarjajo avtorji raziskave. Poraba prehranskih dopolnil z vitaminom D sicer priča, da se tega številni dobro zavedajo, pogled na krožnike pa govori ravno obratno.
Raziskovalci so s pomočjo podatkov nacionalne prehranske raziskave sploh prvič določili prehranski vnos vitamina D pri prebivalcih Slovenije. "Priporočen vnos vitamina D v tem času, ko ga telo ne more samo proizvajati, je 20 mikrogramov dnevno, rezultati raziskave pa so pokazali, da ga s prehrano povprečno zaužijemo manj kot 3 mikrograme," so strnili ugotovitve. Prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko jih je označil za skrb vzujajoče. Prehrana je namreč jeseni in pozimi glavni vir tega vitamina.
"Osnovne potrebe po tem vitaminu poleti pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu med 10. in 16. uro, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa v jesensko-zimskem obdobju zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov UV-B tvorbe vitamina D v koži skorajda ni, zato je v tem času potreben zadosten prehranski vnos," je poudarila vodja projekta, izr. prof. dr. Katja Žmitek z Inštituta za nutricionistiko in Visoke šole za storitve.
Najpomembnejše prehranske vire vitamina D v prehrani prebivalcev Slovenije predstavljajo živila živalskega izvora, še posebej ribe in jajca, je še enega od izsledkov raziskave povzel doc. dr. Matej Gregorič z Inštituta za nutricionistiko. "Ključen problem pa je, da vitamin D v večjih količinah vsebujejo živila, ki so redko v naši prehrani (npr. ribe severnih morij, ribje olje), zaradi česar skupni prehranski vnos ne pokrije predvidenih potreb v jesensko-zimskem času," je opozoril. Dodal je, da ni bilo v raziskavi skoraj nikogar, ki bi s prehrano zaužil priporočeno količino vitamina D.
Ugotovitve potrjujejo, da bo za zagotovitev ustrezne preskrbljenosti prebivalcev Slovenije z vitaminom D v jesensko-zimskem obdobju treba sprejeti ukrepe za njegovo nadomeščanje. To bo še posebej pomembno za nekatere skupine prebivalstva, ki so lahko zaradi nezadostne preskrbljenosti z vitaminom D bolj ogrožene, so zaključili.
Raziskavo je vodil Inštitut za nutricionistiko, pri njej pa so sodelovali še Nacionalni inštitut za javno zdravje, Visoka šola za storitve in UKC Ljubljana. Vključili so 1248 prebivalcev, starih med 10 in 74 let. V raziskavi so uporabili podatke o prehranjevalnih navadah prebivalcev Slovenije, zbrane v nacionalni prehranski raziskavi SI.Menu. Dodajanja vitamina D z zdravili in prehranskimi dopolnili niso upoštevali.
Na ministrstvu za zdravje sicer že obstaja strokovna skupina za pripravo nacionalnih smernic oz. priporočil za preskrbo z vitaminom D, ki jo sestavljajo strokovnjaki različnih vej medicine, pa tudi prehranski strokovnjaki. "Načrtujemo, da bomo lahko nacionalne smernice predstavili leta 2022, kar bo političnim odločevalcem olajšalo nadaljnje ukrepe za zagotavljanje ustrezne preskrbljenosti z vitaminom D," napoveduje vodja skupine, prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med.
Dodaja še, da je tveganje za hudo pomanjkanje vitamina D posebej veliko pri prebivalcih domov za starejše občane in vseh tistih, ki pretežno bivajo v zaprtih prostorih. "Na to področje je posegla tudi pandemija covida-19, saj je vitamin D zelo pomemben za optimalno delovanje prirojene imunosti – imunskim celicam v naših sluznicah omogoča, da učinkovito odstranijo in uničijo vdirajoče viruse, bakterije ali glive. Na ta način dokazano zmanjšuje zbolevanje za akutnimi okužbami dihal, najučinkovitejši pa je pri tistih, ki jim je pred nadomeščanjem vitamina D tega primanjkovalo," je poudarila Pfeiferjeva. Strokovna skupina je zato za najbolj ogrožene predlaga predpisovanje vitamina D na recept, kar je že zaživelo v praksi. Na stroške zdravstvenega zavarovanja je tako nadomeščanje vitamina D omogočeno osebam, ki zaradi zdravstvenih razlogov pretežno bivajo v zaprtih prostorih.
Drugi november je svetovni dan vitamina D, njegov cilj pa je ozaveščati o pomenu tega za zdravje zelo pomembnega sončnega vitamina.
Prehranska dopolnila
Mnogi zato posegajo po farmacevtskih pripravkih, ob čemer pa je treba opozoriti, da z odmerki vitamina D ne gre pretiravati, opozarjajo na Inštitutu za nutricionistiko.
"Prejšnjo zimo smo zaznali bistveno povečanje uporabe farmacevtskih pripravkov z vitaminom D – decembra lani je takšne izdelke uživalo 56 % odraslih. Najpogostejši dnevni odmerek je bil 25 µg vitamina D (1000 IU), nekateri pa so poročali tudi o bistveno večjih odmerkih, ki lahko predstavljajo tudi tveganje za zdravje. Glede tega moramo opozoriti, da je še varen dnevni prehranski vnos vitamina D iz vseh virov za zdrave odrasle do 100 µg," je poudaril Pravst.
Na Inštitutu za nutricionistiko so še dodali, da višja cena ni bila jamstvo za višjo kakovost. Izpostavili so še problem, da brez laboratorijske analize potrošnik nima vpogleda v kakovost izdelka, zato se zavzemajo za vzpostavitev sheme rednega preverjanja kakovosti prehranskih dopolnil, v katero bi se lahko proizvajalci izdelkov vključili prostovoljno. Kot alternativno možnost predlagajo zelo okrepljen nadzor inšpekcijskih služb, ki pa žal ne zajame mnogih izdelkov v tujih spletnih prodajalnah.
KOMENTARJI (49)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.