Vizjak v vojni za obvladovanje Term Čatež državo oškodoval za 36 milijonov evrov

Ko je bil Vizjak gospodarski minister, je na mizo dobil zavezujočo ponudbo za nakup državnega deleža v Termah Čatež, ki jo je oddal Bojan Petan, predsednik uprave DZS. S Petanom sta se jeseni 2007 dogovarjala o skupnem upravljanju Term Čatež, posnetke njunih pogovorov pa smo oktobra objavili v oddaji 24UR ZVEČER. Petan je državni Kapitalski družbi za delež v Termah Čatež ponujal več kot 41 milijonov evrov, kar je bilo več, kot je bil kadar koli vreden na ljubljanski borzi. Toda država (oziroma Vizjak) je ponudbo zavrnila. Petan je nato ubral drugo pot do prevzema Term Čatež, država pa se je zataknila pri lastništvu posavske turistične družbe. Njen delež v Termah Čatež je tako danes vreden manj kot pet milijonov evrov, torej 36 milijonov manj od Petanove ponudbe, kar dokazuje dokument, ki ga je pridobil in objavil portal Necenzurirano. 

To dejstvo dodatno osvetljuje ozadje pogovorov, v katerih je Vizjak Petanu v zameno za dogovor o skupnem upravljanju Term Čatež obljubljal pomoč pri njihovem poskusu nakupa sosednjih Term Olimia, ki jih je takrat vodil Zdravko Počivalšek. 

Po tem, ko smo objavili daljši del pogovora med nekdanjim ministrom za gospodarstvo in sedanjim ministrom za okolje in prostor Andrejem Vizjakom, ki ga danes čaka interpelacija, ter tajkunom Bojanom Petanom, predsednikom uprave DZS, posnetke pa so pregledali tudi strokovnjaki in ocenili, da ne gre za lepljenko, se je odzval tudi minister Vizjak. Pozdravil je objavo celotnega posnetka pogovora, ki je po njegovi oceni pristen. Kot pravi, je takrat hotel preprečiti oškodovanje Term Čatež, ščitil je državni interes, zato ima povsem čisto vest. 

Zatrdil je še, da je Petanu želel preprečiti prevzem in izčrpavanje Term Čatež. Prepričeval ga je, da se mu v sporu z državo za Terme Čatež ne splača hoditi na sodišče, saj da bodo že našli sodnika, "ki mu bodo strli jajca". Vizjak je po poročanju portala dejal, da je Petanova želja po obvladovanju Term Čatež vodila v oškodovanje delničarjev, upnikov, zaposlenih in davkoplačevalcev. Terme so se med letoma 2008 in 2013 zadolžile zaradi financiranja konsolidacije lastništva skupine DZS, denarni tok pa se je tudi zaradi gospodarske krize vztrajno manjšal. Vizjak je poudaril, da je država dobila možnost izstopa iz lastništva Term Čatež, vendar bi bili pogoji zanjo škodljivi, zato ponudbe ni sprejela.

Petan je namreč jeseni 2008 objavil prevzemno ponudbo, v kateri je drugim delničarjem, tudi državi, ponujal 340 evrov za delnico term. Vizjak je zatrjeval, da Petan državi za njen delež ni ponujal denarja, ampak "ničvredne obveznice" svojega podjetja Delo prodaja. 

Državi ponujal 41 milijonov evrov

Toda pridobljeni dokument dokazuje, da je Vizjak zamolčal, da je država "še pred končnim prevzemom leta 2008 imela možnost izstopa iz lastništva po višji ceni". Od Petana bi država dobila denar celo za delnice term, a te možnosti ni izkoristila. Vizjak se je namesto tega spustil v vojno za obvladovanje term, iz katere je skupaj z državo izšel kot poraženec. 

"Družba DZS daje Kapitalski družbi zavezujočo ponudbo za odkup 118.262 delnic družbe Terme Čatež po ceni 350 evrov za delnico, kar skupaj znese 41,39 milijona evrov. Kupnino se obvezujemo poravnati v roku 30 dni po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. (...) Ponudba nas zavezuje 30 dni," so povzeli Petanov dopis, ki ga je 9. novembra 2007 posredoval Kapitalski družbi. Ta je bila uradna lastnica državnega deleža v Termah Čatež in je bila po zakonu tudi odgovorna za njegovo samostojno upravljanje. Po dobrem tednu dni je dobil odgovor predsednika uprave Kapitalske družbe, Tomaža Toplaka, še enega najpomembnejših članov SDS v državnem gospodarstvu, ki je Petana uradno prosil za podaljšanje roka veljavnosti ponudbe do konca leta 2007. Toda na koncu 41 milijonov evrov vredne ponudbe ni sprejel.

Odločitev, da zavrne Petanovo ponudbo, pa se je izkazala za napačno, saj je Petan do konca leta 2007 že izpeljal načrt B. "Po pridobitvi ključnega paketa delnic Term Čatež, ki ga je obvladoval nekdanji prvi mož Pivovarne Laško, Boško Šrot, se je tehtnica v spopadu nagnila na Petanovo stran. To mu je omogočilo, da je prevzel pobudo in Vizjaka stisnil v kot."

Kasneje so na zahtevo DZS sklicali skupščino, na kateri so delničarji odločali o umiku 17 odstotkov delnic term. Te niso imele glasovalne pravice, saj so bile v lasti dveh njenih hčerinskih podjetij, Marine Portorož in Turističnega podjetja Portorož (TPP). Toda ko so Terme Čatež te delnice za 34 milijonov evrov odkupile od svojih podjetij, so jih umaknile in tako so se izbrisale. S tem je Petanova ekipa avtomatično dobila večinsko lastništvo v Termah Čatež. 

Vizjak pa je takšen razplet šele takrat skušal preprečiti. Petanu je v pogovorih ponudil "kooperativen nadzorni svet" Term Čatež, v katerem bi imeli obe strani enako število članov, vendar od njega zahteval, da sklene "gentlemanski dogovor"  o umiku lastnih delnic. Tako bi skupina prihranila 34 milijonov evrov in davek na kapitalski dobiček, pred katerim je Vizjak svaril Petana, saj da bi s tem "metal denar stran".