Izkazalo se je, da so Slovenci polni domišljije pri iskanju novih tez za zaželeno razmejitev v Piranskem zalivu in zaselkov ob Dragonji. Zadnji takšen primer je povezan s 50. obletnico Londonskega memoranduma, s katerim je bila potrjena meja med Italijo in SFRJ.
Slovensko zunanje ministrstvo je namreč ob tej priložnosti zapisalo, da je za Slovenijo Londonski memorandum pomemben, saj je država z njim tudi v smislu mednarodnega prava dobila lastno morsko obalo ter "izhod" na odprto morje. Takšna trditev je več kot presenetljiva glede na to, da sta se v Londonu pogajali Jugoslavija in Italija, medtem ko o ozemeljskem ustroju republik Slovenije in Hrvaške, ki ga je dokument zajemal, ni bilo nobenega govora, prav tako pa tedanje komunistične oblasti nikakor ne bi dovolile, da bi notranja vprašanja obravnavali na diplomatski ravni. To med drugim piše hrvaški časnik Vjesnik v sobotni prilogi Panorama, ki trdi, da gre pri tem za falsifikacijo Londonskega memoranduma.
Slovenska teza zgrešena
Aktualna slovenska teza o pridobitvi izhoda na odprto morje že leta 1954 je torej povsem zgrešena, kar potrjuje tudi dejstvo, da morske meje Slovenije in Hrvaške niso jasno začrtane v zemljevide tudi več desetletij kasneje, kar je tudi privedlo do sporov glede Piranskega zaliva, navaja časnik, ki v članku objavlja na roko narisan zemljevid Svobodnega tržaškega ozemlja.
Kot pojasnjuje Vjesnik, je Londonski memorandum, ki velja za prelomen diplomatski sporazum, s katerim je bilo razdeljeno Svobodno tržaško ozemlje, kar sicer ni nikoli zaživelo, podpisan 5. oktobra leta 1954 v britanski prestolnici, z njim pa so se umirile dotlej zaostrene razmere na meji med državama.
Italija se je upirala ratifikaciji
Titova Jugoslavija je dokument hitro ratificirala, temu pa se je vztrajno izogibala Italija, zato je do dokončne rešitve obmejnega spora prišlo šele dve desetletji kasneje z Osimskimi sporazumi, kljub temu pa je dogovor iz leta 1954 dokazal svojo trajno vrednost glede na to, da ni bil popravljen ter da je pomenil podlago za povojno meddržavno sodelovanje.
Z osamosvojitvijo Slovenije in Hrvaške se v tem pogledu ni spremenilo nič. Državam naslednicam SFRJ je bil mejni okvir zagotovljen. Za razliko od iredentistov to za uradni Rim ni bilo nikoli sporno, prav tako pa tedanja Evropska skupnost tega vprašanja ni nameravala vnovič odpirati, še piše časnik.
Prav tako časnik trdi, da je glavni jugoslovanski pogajalec, diplomat Vladimir Velebit, ki je nedavno umrl, v zadnjih letih v medijih pojasnjeval, da je bil sporazum za tedanje razmere optimalen, saj so se dogovorili tudi o znesku vojnih reparacij (125 milijonov dolarjev), ki je bil nato prelit v odškodnino za premoženje optantov (100 milijonov dolarjev).
Glavni jugoslovanski pogajalec, sedaj že pokojni diplomat Vladimir Velebit, je tudi vedno znova ponavljal, tako Vjesnik , da "v pogajanjih ni bilo nikoli govora o notranjih jugoslovanskih mejah, kar je tudi povsem razumljivo, zato so teze slovenskih politikov o izhodu na odprto morje ali o domnevno zgodovinskih mejah občine Piran, presenetljive".
Mesič: To nima več nobenega smisla
"Menim, da to nima več nobenega smisla," je hrvaški predsednik Stipe Mesič odgovoril na prošnjo, naj oceni napoved Slovenije, da bo v ponedeljek v Luxembourgu zunanje ministre držav članic Evropske unije seznanila z nedopustnim ravnanjem Hrvaške v Piranskem zalivu. Mesič je še dejal, da je sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško dobro, predvsem na področju gospodarstva, in da je rešitev kateregakoli od odprtih vprašanj - o Trdinovem vrhu, Ljubljanski banki ali meji na morju - mogoče doseči le z odkritimi pogovori.
Glede slovensko-hrvaške meje pa je Mesič ponovil stališče, da je to vprašanje že rešila Badinterjeva komisija, ki je odločila, da so kopenske meje med novonastalimi državami enake mejam med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. Nasprotno pa je mejo na morju še potrebno določiti - z medsebojnim dogovorom, če pa ta ni mogoč, pa z arbitražo. "Do določitve meje na morju pa velja sredinska črta in to je jasno vsem pravnikom, vsem tistim, ki si želijo razumne rešitve," je še dodal hrvaški predsednik.
Glede četrtkovega incidenta, ko je hrvaška vojaška ladja zaplula v neposredno bližino slovenskih ozemeljskih voda, pa je Mesič dejal: "Ena patruljna ladja, ki normalno plove v hrvaškem teritorialnem morju, je naenkrat izzvala vihar, kot da bo nekdo napadel Slovenijo. Res ne vem, če je še kdo na svetu, ki misli, da bomo mi s svojo mornarico koga napadli - razen Vajgla, seveda."
