Vlada bi krepila kapitalske trge in potrojila promet na borzi

Vlada si je pri krepitvi kapitalskih trgov zadala ambiciozne cilje. Promet na Ljubljanski borzi, ki zdaj dosega približno 1,3 milijona evrov dnevno, bi v štirih letih potrojili na štiri milijone evrov, čimer bi se prebili med tri najbolj napredne evropske države na tem področju. 

"Strategija razvoja kapitalskih trgov ima tri stebre, eno je digitalizacija in vključevanje malih in srednjih podjetij, drugo je finančno izobraževanje in tretje je povečanje ponudbe na kapitalskem trgu," ocenjuje minister za finance Klemen Boštjančič. 

Več denarja na trgu pomeni več sredstev za razvoj podjetij in boljše donose na prihranke državljanov, še opozarja minister. Naj ponudbo domačega trga popestri tudi država, pa ministra vabijo z borze.  

Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze pa: "Upam, da nam bo minister čim prej pripeljal kakšno podjetje, v katerem je država."

Več javnih delniških ponudb si želi tudi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. Vsaj pet v čim krajšem času, te pa bi sprožile efekt snežne kepe. Z davčnimi ugodnostmi bi jih lahko na borze privabila tudi vlada."Jaz bi povsem razbremenil vložek v prvo javno ponudbo. Tako ali tako se ne dogajajo. Država ne bo izgubila nič," pravi. 

"Je seveda pomembno, kakšni so davki, ne moreš pa ti samo s spreminjanjem davkov narediti trg zanimivega," pa meni Boštjančič. 

Še preden bi se začeli za vlaganja prostovoljno zanimati, pa nas zna v to prisiliti nevzdržnost pokojninskega sistema: "Poglejte, kaj se dogaja v Franciji, pa vsi vemo, da se temu ni mogoče izogniti," opozarja Brodnjak.

Minister za finance del rešitve vidi v drugem in tretjem pokojninskem stebru, a dolgoročno najbrž niti to ne bo dovolj. "Kar se tega tiče, nas tukaj čaka veliko dela. In tudi Hrvaška nas je tukaj prehitela," še dodaja minister. 

"Imajo že 20 milijard evrov v pokojninskih skladih in so največji lastniki slovenskih borznih družb, posamični," pravi Brodnjak. Slovenci imamo v vzajemnih skladih 4 milijarde evrov.