Vlada potrdila predlog novele zakona o kazenskem postopku

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je na tiskovni konferenci povedala, da je vlada potrdila Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku – ZKP – P. Novela med drugim zajema uresničitev odločb ustavnega sodišča in dodatno implementacijo dveh evropskih direktiv. "Pravni red dokončno usklajuje z dvema direktivama Evropske unije; o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku ter o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku."

"Trije členi ZKP so v neskladju z zahtevo po zagotavljanju sorazmernega ravnovesja med težo posledic posega v komunikacijsko zasebnost osebe, zoper katero je ukrep odrejen, in koristmi, ki bi zaradi tega nastale. US je sledilo standardom, ki jih je postavilo Sodišče EU ter ESČP," je dejala Katičeva.

Katičeva je spregovorila tudi o tem, kako predlog zakona obravnava grožnje na spletu. "Za grožnje na spletu bo omogočeno pridobivanje prometnih podatkov tudi za kaznivo dejanje grožnje, ki je sicer glede na zagroženo kazen lažje kaznivo dejanje, vendar večkrat vodi do storitve hujših kaznivih dejanj, lahko tudi do umora. Policija in državno tožilstvo bosta posledično še naprej imela ustrezna orodja za preiskavo in pregon tovrstnih kaznivih dejanj."

Ustavno sodišče je namreč razveljavilo veljavno ureditev pridobivanja prometnih in deloma tudi finančnih oziroma bančnih podatkov posameznika s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Veljavna zakonodaja po mnenju ustavnega sodišča ne prestane preizkusa sorazmernosti. Pravosodno ministrstvo je v predlogu novele zato zaostrilo pogoje za preglede elektronskih naprav.

Novela sicer uresničuje več odločb ustavnega sodišča, med njimi tudi glede predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora. Po sedanji ureditvi je namreč v primeru kratkih kazni obsojenec lahko kazen že v celoti prestal, preden je sodišče uspelo odločiti o predlogu. Glede na novelo pa obsojenec kazni ne nastopi, dokler o predlogu ni odločitve, na katero počaka na prostosti.

Predlog novele implementira tudi dve direktivi Evropskega parlamenta, in sicer glede pravice do dostopa do odvetnika na način, da policija od osumljenca ne sme zbrati obvestil in o tem narediti uradnega zaznamka, če njegov zagovornik ne pride v določenem roku.

Z novelo ministrstvo predlaga še podaljšanje šesturnega zadržanja oseb, katerih zaslišanje bi bilo v prihodnje težko izvedljivo, na največ 12 ur. V praksi se ta določba uporablja v povezavi s kaznivim dejanjem prepovedanega prehajanja meje pri tujcih iz tretjih držav, ki izrazijo namero, da bi vložili prošnjo za mednarodno zaščito.