20°C

Sprejeta nova uredba o opravljanju javne službe STA

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
AVTOR
STA /
KOMENTARJI
160
Vlada je izdala uredbo o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije, ki podrobneje ureja opravljanje javne službe STA in njeno financiranje, opredeljuje vrste in obseg storitev javne službe, določitev nadomestila za opravljanje javne službe ter sklenitev letne pogodbe. Vlada za izvajanje uredbe pooblašča Ukom. Zaposleni na STA menijo, da uredba, sprejeta ob odsotnosti dialoga, ne nagovarja ključnih vprašanj za obstanek in razvoj STA. Temveč odpira nova vprašanja o avtonomiji agencije, državljani pa bodo dobili manj kakovosten javni servis.

Uredba opredeljuje vrste in obseg storitev javne službe, določitev nadomestila za opravljanje javne službe, sklenitev letne pogodbe o opravljanju javne službe, izvedbo nadzora nad prekomernimi nadomestili, obveznost hrambe podatkov in poročanja o državnih pomočeh in prehodno ureditev za leto 2021, je zapisano v sporočilu po seji vlade.

Podrobnosti iz sporočila niso razvidne, glede na predlog, ki ga je pridobila STA, pa uredba določa, da mora STA v okviru javne službe objavljati povzetke novic v slovenskem jeziku, tako da so ti jasno ločeni od celotnih novic, ki jih agencija prodaja medijskim in drugim naročnikom, in brezplačno dostopni vsem pod enakimi pogoji. Enako velja za prevode povzetkov novic v angleškem jeziku. V okvir javne službe spadajo tudi besedila radijskih novic, avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih ter v celoti vsebine o manjšinah, ki morajo biti objavljene v posebni rubriki.

Določa se tudi način določanja zneska za nadomestilo za opravljanje storitev javne službe tako, da se posamezno poslovno leto določi v višini neto stroškov, ki nastanejo pri opravljanju storitev javne službe STA. Neto stroški se izračunajo kot razlika med celotnimi stroški, potrebnimi za opravljanje javne službe, in prihodki, ki so jih ustvarile storitve javne službe, ter presežki iz tržne dejavnosti STA.

STA sicer že 161 dni opravlja javno službo brez zakonsko določenega plačila zanjo.

Ob tem se med prihodke javne službe vključijo tudi dotacije ali druga namenska sredstva, ki jih STA pridobi neposredno ali posredno za financiranje razvoja svojega poslovanja iz državnih, lokalnih ali drugih javnih virov.

Letno pogodbo o opravljanju javne službe skleneta STA in vlada, pri čemer je za pripravo, podpis in izvajanje pogodbe pooblaščen direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom).

"Zdaj bo Ukom z vladno uredbo, po t.i. pravni poti, za 45 dni podaljšal agonijo STA: 15 dni mora miniti do uveljavitve po objavi v uradnem listu, nato  pa si Ukom lahko vzame največ 30 dni za t.i. raziskavo trga, prek katere ugotavlja,  ali kdo lahko ponudi nižjo ceno za vsako od STA javnih storitev... Igre brez meja z STA se torej nadaljujejo,  kolektiv tako računa predvsem na razsodnost pravosodnih organov, ki jim v celoti zaupa," se je odzval direktor STA, Bojan Veselinovič.

Iz besedila, ki ga je pridobila STA pred obravnavo na vladi, izhaja, da če pogodba za letos o opravljanju javne službe STA ni sklenjena, se storitve javne službe plačujejo v skladu s sedmim protikoronskim zakonom, zakonom o STA in to uredbo. Ocenjene finančne posledice uredbe, navedene v osnutku, sicer znašajo dva milijona evrov.

Uredba o opravljanju javne službe STA se dotika tudi tržne dejavnosti agencije. Med drugim določa, da lahko STA izvaja le takšne tržne storitve, ki niso v konfliktu interesov s splošno sprejetimi strokovnimi standardi za uresničevanje načel resničnosti, točnosti, objektivnosti, neodvisnosti, nepristranskosti in javne odgovornosti pri opravljanju storitev javne službe STA, še izhaja iz predloga, ki je bil v obravnavi na vladi.

V pogodbi o opravljanju javne službe pa se skladno z uredbo podrobneje uredi mesečno spremljanje opravljanja obsega storitev javne službe in obsega storitev tržne dejavnosti.

PREBERI ŠE
'Janševa vlada očitno želi zabiti še zadnji žebelj v krsto pred 30. obletnico STA'

Ne glede na to, da zakon o STA določa nadzorni svet za nadzornika poslovanja družbe, iz predloga, ki je bil v obravnavi na vladi, izhaja, da STA na tri mesece poroča Ukomu o izvajanju poslovnega načrta STA. Ukom vsako leto izvede redna preverjanja ali poskrbi za izvedbo teh preverjanj, da STA ne prejema nadomestila za opravljanje javne službe, višjega od neto stroškov.

Pri izvajanju nadzora nad prekomernimi nadomestili pa je STA dolžna pooblaščenim osebam na Ukomu omogočiti vpogled v podatke in informacije o notranji organizacijski in računovodsko-finančni strukturi izvajanja poslovnih procesov, ki so potrebni za izvedbo tega nadzora, še izhaja iz predloga, ki je bil v obravnavi na vladi.

Ukom naj bi v skladu z uredbo v roku 30 dni po uveljavitvi uredbe na prostem trgu preveril strošek za vsako posamezno storitev, ki jih v okviru javne službe opravlja STA. Nato pa bo preverjal stroške za vsako storitev, ki jo STA opravlja v okviru javne službe, vsako leto do 1. decembra, še izhaja iz predloga, ki je bil v obravnavi na vladi.

Zaposleni na STA: Uredba ne rešuje ključnih vprašanj za njen obstanek

Predstavniki zaposlenih na Slovenski tiskovni agenciji so v odzivu na sprejeto uredbo ocenili, da ta v ničemer ne nagovarja ključnih vprašanj za obstanek in razvoj STA. Namesto tega odpira nova vprašanja o avtonomiji agencije, državljani pa bodo dobili manj kakovosten javni servis, so opozorili.

Predstavniki zaposlenih so pričakovali, da bo uredba po petih mesecih neizvrševanja zakonskih obveznosti financiranja javne službe STA v prvi vrsti urgentno rešila to za obstoj STA ključno dejstvo. Uredba namesto tega po njihovi oceni odpira nova vprašanja, ki zadevajo opravljanje javne službe in avtonomijo agencije, razmerja med javnimi in tržnimi prihodki ter obveznostmi poročanja, ki so že v celoti urejena v zakonu o STA.

Čeprav ima STA že vzpostavljen nadzorni svet, ki ga je imenoval DZ, bo zdaj o izpolnjevanju zakonskih obveznosti dejansko odločal kar direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom).

Uredba je bila sprejeta tudi ob odsotnosti vsakršnega dialoga in soočenja argumentov, opozarjajo zaposleni na STA.
Uredba je bila sprejeta tudi ob odsotnosti vsakršnega dialoga in soočenja argumentov, opozarjajo zaposleni na STA.FOTO: Miro Majcen

Uredba je bila sprejeta tudi ob odsotnosti vsakršnega dialoga in soočenja argumentov ter tik pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU, so še izpostavili v sporočilu za javnost, pod katerega so se podpisali uredniški kolegij, svet delavcev, zastopstvo uredništva in sindikat novinarjev STA.

Kot so opomnili, STA vsa leta po sprejetju zakona o STA kakovostno in celovito opravlja javno službo obveščanja javnosti, kot ji jo nalaga zakon. To so sproti pripoznavali tako člani nadzornega sveta kot pristojnih delovnih teles v državnem svetu in DZ, so še izpostavili.

"Javna služba se ne meri zgolj po obsegu, ampak predvsem po kakovosti javnega servisa. In uredba v ničemer ne dviguje ravni obstoječe kakovosti izvajanja javne službe ali k njej bistveno prispeva," so ocenili.

"Poleg tega, da STA že zdaj zagotavlja na podlagi zakona predpisane javne vsebine, je v celoti spregledano tudi dejstvo, da je STA v letih po uveljavitvi zakona obveznim vsebinam iz naslova javne službe dodala še celo vrsto drugih, prosto dostopnih spletnih vsebin s področja znanosti, kulture in najpomembnejših aktualnih dogajanj ter druge sodobne tehnološke storitve - brez uredbe, brez dodatnega plačila s strani države, pač pa z željo STA po aktualnem obveščanju splošne javnosti," so zapisali.

Vsebina uredbe, ki po oceni predstavnikov zaposlenih na STA v ničemer ne nagovarja ključnih vprašanj za obstanek in razvoj STA, gre v smeri, da bodo državljanke in državljani dobili manj kakovosten javni servis, agencija pa bo iz razvojnega zagona potisnjena v stagnacijo in na raven, ki jo je že davno presegla.

Zaposleni na STA od vlade v prvi vrsti pričakujejo takojšen začetek spoštovanja zakona o STA in sedmega protikoronskega zakona, ne pa postavljanja novih in novih pogojev, ki za finančno izčrpano STA in zaposlene ne pomenijo nič dobrega.

Sindikat novinarjev: Vlada nezakonito posega v avtonomijo agencije

Uredba pomeni uresničevanje politično motiviranega cilja aktualne vlade, to je podreditev javnega servisa in uničenje njegove uzakonjene neodvisnosti, so zapisali pri Sindikatu novinarjev. 

Kot so spomnili, v sindikatu že od novembra lani z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje, povezano s financiranjem javne službe STA. Vlada kljub dvema zakonoma, ki ji nalagata to obveznost, ter številnim pozivom domače in tuje strokovne in splošne javnosti že več kot 160 dni ne financira javne službe. S tem ogroža delovanje STA, izvajanje javne službe ter socialno varnost okoli 100 sodelavcev STA in njihovih družin, so opozorili v sporočilu za javnost.

Vladna uredba o opravljanju javne službe STA po oceni sindikata ne prispeva k rešitvi problema, ampak ga le še poglablja, saj posega v z zakonom urejene vsebine in na novo ureja med drugim obveznosti poročanja in tudi nadzorne pristojnosti. "Vlada je tako znova poiskala obvod, s katerim se poskuša izogniti izvrševanju zakona o STA in sedmega protikoronskega zakona," so zapisali.

Vlado pozivajo, da z uredbo zgolj določi način izplačila za opravljeno javno službo STA na podlagi obeh zakonov in da ne posega v veljavno zakonsko ureditev delovanja agencije in nadzora nad njenim poslovanjem.

Koronavirus pasica nova