Vlada je na današnji seji sprejela mnenje glede zahteve vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti 12. člena zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oz. Šutarjevega zakona. Ocenjuje, da ureditev v omenjenem zakonskem členu ni ustrezna.
Omenjeni zakon je namreč določil, da se kazniva dejanja tatvin majhne vrednosti prekvalificirajo v prekrške. Globe so odvisne od zneska ugotovljene premoženjske škode ali premoženjske koristi in znašajo od 150 evrov za škodo ali korist do vključno 100 evrov, do 750 evrov ob škodi v višini do 500. Z globo od 750 do 1500 evrov pa lahko kaznujejo storilca, ki je že bil pravnomočno kaznovan za enak prekršek v obdobju zadnjega leta.
Zahtevo za oceno ustavnosti 12. člena omenjenega zakona je vložilo vrhovno sodišče, saj ocenjuje, da ta določba predstavlja anomalijo pravnega reda in je v nasprotju z ustavo. Po mnenju vrhovnega sodišča namreč v zvezi s tatvino ni podana jasna ločnica med kaznivim dejanjem in prekrškom, s čimer se ustvarja nevzdržen oziroma absurden položaj, v katerem je za težje dejanje (opredeljeno kot prekršek) predpisana globa, za blažje (opredeljeno kot kaznivo dejanje) pa je mogoče izreči celo zaporno kazen.
Kot je v zahtevi za oceno ustavnosti med drugim pojasnilo vrhovno sodišče, gre v tem primeru za situacijo, ko je znotraj istega pravnega reda tatvina enkrat opredeljena kot kaznivo dejanje (204. člen kazenskega zakonika), drugič kot prekršek (12. člen Šutarjevega zakona), in da torej med kaznivim dejanjem in prekrškom ni podane jasne ločnice.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.