Šušteršič glede Adrie pričakuje podoben razplet kot pri Elanu

Minister za finance Janez Šušteršič je o ukrepanju Slovenije v zvezi z Elanom že v ponedeljek obvestil predsednike koalicijskih strank, danes pa je vložitev tožbe potrdil vladni odbor za gospodarstvo.

Slovenija to zahtevo utemeljuje predvsem s tem, da bi takojšnja izterjava desetih milijonov od podjetja praktično pomenila njegov stečaj oziroma ogrozitev delovnih mest, ker gre za neposredno škodo, ki bi jo bilo, če bi sodišče naknadno ugotovilo, da sklep Komisije ni v celoti upravičen, nemogoče popraviti za nazaj, je pojasnil Šušteršič.

Že v ponedeljek je premier Janez Janša napovedal, da se bo Slovenija na odločbo Evropske komisije v zvezi z Elanom pritožila. "Ne moremo pa garantirati izhoda, ker je to stvar sodišča," je v okviru odgovorov na poslanska vprašanja med drugim dejal Janša.

Evropska komisija je na podlagi pritožbe nemškega proizvajalca smuči Marker Volkel International izvedla postopek presoje o dokapitalizacij Elana v letih 2007 in 2008 – vsakič v višini 10 milijonov evrov. Ugotovila je, da je pomoč selektivna in da dejavnost vpliva na trgovino med državami članicami, zato se je pri presoji osredotočila na ekonomsko prednost in pripisljivost državi.

Odločila je, da prva dokapitalizacija iz leta 2007 ni državna pomoč, ker je bila izpeljana po principu zasebnega vlagatelja. Druga dokapitalizacija Elana iz leta 2008 pa po ugotovitvah Evropske komisije ni sledila principu zasebnega vlagatelja in ni skladna s pravili za reševanje in prestrukturiranje.

Evropska komisija je odločila, da je bila dokapitalizacija Elana iz leta 2008 v višini 10 milijonov evrov neupravičena in da mora družba sredstva skupaj z obrestmi od dneva dokapitalizacije vrniti. Sklep mora Elan izvršiti v štirih mesecih od prejema, to je najpozneje do 20. januarja 2013.

V zvezi s tem je treba upoštevati, da je sklep Evropske komisije naslovljen na državo, vendar je zavezujoč za vse organe v državi, poudarjajo na finančnem ministrstvu.

Evropska komisija lahko, če država članica ne izpolni negativne odločbe, zoper njo sproži postopek pred sodiščem in ji v končni konsekvenci prisodi plačilo odškodnine zaradi neizvršitve sklepa komisije.

Država lahko zoper sklep Evropske komisije v dveh mesecih vloži tožbo pri Splošnem sodišču v Luxembourgu, kar je Slovenija tudi storila. Ker pa vložitev tožbe ne zadrži izterjave neupravičene državne pomoči, Slovenija predlaga tudi zadržanje sklepa komisije.

Na sklep Evropske komisije se lahko pritoži tudi Elan sam, a so želeli v družbi najprej vedeti, kako bo v zadevi ukrepala država.

Evropska komisija začela preiskavo državne pomoči za Adrio Airways

Medtem pa so iz Bruslja sporočili, da je Evropska komisija začela preiskavo o tem, ali je vrsta državnih ukrepov v korist slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways v skladu s pravili EU o državni pomoči. Med temi državnimi ukrepi so tudi štiri dokapitalizacije, izvedene v letih od 2007 do 2011, v skupni vrednosti približno 85,5 milijona evrov.

Komisija dvomi, da so bili ukrepi odobreni pod tržnimi pogoji. V Bruslju bodo najprej proučili, ali kateri od preiskovanih ukrepov glede na pravila v Uniji pomenijo državno pomoč in so tako letalskemu prevozniku zagotovili gospodarsko prednost pred tekmeci na notranjem trgu EU.

Če bo odgovor pritrdilen, bodo pri Komisiji v drugem koraku proučili, ali so ukrepi združljivi s pravili EU o državni pomoči, ki dovoljujejo nekatere vrste pomoči.

V Bruslju so pod drobnogled med drugim vzeli štiri dokapitalizacije Adrie Airways v letih 2007, 2009, 2010 in zadnjo leta 2011. Takrat je država Adrio Airways dokapitalizirala z denarnimi vložki v višini 50 milijonov evrov, medtem ko so banke, vključno z Novo Ljubljansko banko v večinski državni lasti, za 19,7 milijona evrov terjatev preoblikovale v kapital.

Iz Adrie Airways so sporočili, da so bili o preiskavi neuradno obveščeni danes. "Ker smo v zadnjem obdobju v zvezi s tem v rednem kontaktu s predstavniki RS in posredno tudi z Evropsko komisijo, je odločitev za družbo pričakovana. Poudarjamo, da je tudi v našem interesu, da se dokaže, da so bili vsi dosedanji ukrepi izpeljani skladno z veljavno zakonodajo," so zapisali.

Menijo, da dokapitalizacije v letih od 2007 do 2011 in prodaja delnic hčerinske družbe Adria Airways Tehnika ne predstavljajo državne pomoči, saj so vse investicije izpolnjevale kriterije načela vlagatelja v tržnem gospodarstvu. "Bo pa Adria v celotnem postopku preiskave, za katerega ocenjujemo, da bo trajal več kot eno leto, nudila neomejeno pomoč in podporo vpletenim s ciljem dokazati upravičenost ukrepov, ki so predmet preiskave," so še dodali.

Šušteršič pričakuje glede Adrie podoben razplet kot pri Elanu

Odločitve komisije glede Elana in Adrie so po Šušteršičevih besedah posledica neurejenega razpolaganja z državnim premoženjem v Sloveniji, kjer obstaja vrsta paradržavnih skladov ali z državo povezanih oseb, ki se jih da tako ali drugače prepričati, da pomagajo podjetjem, ne da bi se pri tem spoštovalo vsa pravila.

To je po ministrovih besedah tudi eden od razlogov, da je vlada letos, ko je s pomočjo Soda in Kada dokapitalizirala Novo Ljubljansko banko (NLB), pri tem strogo spoštovala pravila glede državnih pomoči, in da je potem tudi predlagala drugačno ureditev na področju državnega premoženja.

"Ti očitki, sklepi neko osnovo imajo, ampak gotovo je v interesu Slovenije, da se na to pritoži in da skušamo doseči čim blažje ukrepe," je v povezavi z odločitvami komisije poudaril minister. Na vprašanje, ali pričakuje pri Adrii drugačen razplet kot pri Elanu, pa je Šušteršič odgovoril: "Rezultat bo verjetno podoben." V odgovoru na dodatno vprašanje, ali torej pričakuje, da bo treba izterjati državno pomoč, pa je dodal: "Če se bo le dalo, po možnosti od zasebnih vlagateljev v ta podjetja."