Kot je pojasnil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, je nova vlada ob prihodu na ministrstvo ugotovila, da ni podatkov o poslovanju bolnišnic. Te so nato takoj začeli zbirati in ugotovili, da so podatki slabi.
Ministrov svetovalec in vodja novega urada za nadzor nabave in kakovost v zdravstvu, ki bo opravljal tudi nadzor nad bolnišnicami, Aleš Šabeder, je danes tudi predstavil nekaj podatkov o poslovanju bolnišnic. Kot je izpostavil, je 21 bolnišnic lani imelo skupni poslovni izid v višini 5,5 milijona evrov presežkov. Iz proračunskih sredstev je bilo k realiziranemu programu namreč izplačanih še dodatnih 52 milijonov za pokrivanje nerealiziranega programa v letu 2021 in 234 milijonov za t. i. covidne dodatke.
Bolnišnice so lani tako prejele skoraj 300 milijonov evrov dodatnih sredstev iz proračuna," je izpostavil. A stanje v letošnjem letu je po besedah Šabedra "precej alarmantno". Glede na podatke za prvih pet mesecev letošnjega leta namreč 15 bolnišnic posluje negativno. Skupna kumulirana izguba pa znaša že skoraj 41 milijonov evrov.
"Na osnovi tega smo se odločili, da gremo v zamenjavo svetov zavodov, in sicer v devetih ustanovah: petih največjih in štirih najbolj kritičnih. Na ta način bomo najprej poskušali vse skupaj stabilizirati in pozneje priti do tega, da bo poslovanje bolnišnic na koncu leta pozitivno. Tudi zato je bil na MZ ustanovljen urad za nadzor. Ta urad bo opravljal svoje delo v smislu nadzora nad bolnišnicami," je dejal minister Bešič Loredan.
Vlada je na novo imenovala predstavnike ustanovitelja v Onkološkem inštitutu Ljubljana, v obeh UKC, v splošnih bolnišnicah Celje, Slovenj Gradec in Murska Sobota, pa tudi v Psihiatrični bolnišnici Begunje, kranjski porodnišnici ter v Kliniki Golnik.
Bolnišnice z največjo izgubo so UKC Ljubljana (24 milijonov evrov), UKC Maribor (3,5 milijona evrov), celjska bolnišnica (4,4 milijona evrov), slovenjgraška bolnišnica (štiri milijone evrov), murskosoboška bolnišnica (1,5 milijona evrov) in kranjska porodnišnica (pol milijona evrov).
Ob negativnem finančnem rezultatu bolnišnice po podatkih ministrstva pesti tudi nelikvidnost. Trenutno imajo bolnišnice skupaj za 173 milijonov evrov obveznosti, od katerih je zapadlih obveznosti za skoraj 77 milijonov evrov.
Najvišje beležijo v UKC Ljubljana, ki ima v prvih petih mesecih letošnjega leta več kot 60 milijonov evrov zapadlih obveznosti, splošna bolnišnica Murska Sobota jih ima skoraj šest milijonov evrov, celjska bolnišnica pet milijonov evrov, bolnišnica Slovenj Gradec skoraj tri milijone evrov, kranjska porodnišnica pa dva milijona evrov zapadlih obveznosti.
Ob tem na ministrstvu, kot je izpostavil Šabeder, opažajo tudi trend izrednega porasta odhodkov, ne samo na račun plač zaradi covidnih dodatkov, temveč tudi porast stroškov blaga, materiala in storitev. Od leta 2019 do leta 2021 je skupen porast odhodkov materialnih stroškov 133 milijonov evrov.
"Ob teh številkah imamo veliko vprašanj in nimamo vseh odgovorov. Tako da bo prva naloga novoimenovanih svetov zavodov, da se seznanijo s tekočim poslovanjem, stabilizirajo to stanje v bolnišnicah in skupaj z vodstvi pripravijo ukrepe za stabilno poslovanje v naprej," je poudaril Šabeder.
KOMENTARJI (55)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.