Vlada dopušča možnost manjših izdatkov od načrtovanih v rebalansu

Vlada je stališče do ocene fiskalnega sveta glede skladnosti predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna in predloga sprememb odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2022–2024 s fiskalnimi pravili sprejela na današnji dopisni seji.

Spomnila je, da z zadržanjem in prerazporeditvami ni mogla uravnotežiti letošnjega proračuna, zato je pripravila rebalans, so po dopisni seji sporočili z vladnega urada za komuniciranje. "Na to so vplivali tako protikoronski kot tudi drugi ukrepi, ki sta jih prejšnja vlada in državni zbor sprejela po potrditvi sprememb proračuna za leto 2022. Gre za več kot milijardo evrov dodatnih obveznosti in znižanih virov, medtem ko je bilo za nepredvidene izdatke v proračunu načrtovanih približno 330 milijonov evrov," so zapisali.

Poleg tega so potrebni novi ukrepi, povezani z blaženjem energetske krize in inflacije. Vse to za letošnje leto zahteva večji obseg izdatkov in višje rezerve za morebitne vladne ukrepe.

"Vlada dopušča možnost, da sredstev oziroma izdatkov, ki izhajajo iz rebalansa, ne bo v celoti porabila. Ker pa moramo skladno z javnofinančnimi predpisi pri načrtovanju izdatkov proračuna oziroma rebalansa upoštevati vse obveznosti, ki izhajajo iz veljavnih predpisov, in tudi vse že prevzete obveznosti, ki bremenijo proračun tekočega leta, ni dopustno, da na podlagi predvidevanj o morebitni neporabi sredstev odhodkov ne načrtujemo v zadostni višini," so zapisali.

Še vedno veljajo izjemne okoliščine

V letu 2022 ob tem, kot so še izpostavili, še vedno veljajo izjemne okoliščine in splošna odstopna klavzula, ki omogočajo odstopanje od fiskalnih pravil.

Fiskalni svet je v četrtek ocenil, da predlog rebalansa državnega proračuna za letos implicitno predvideva krepitev rasti porabe konec leta, ki nima podlage v veljavnih ukrepih. Iz predloga rebalansa izhaja, da naj bi bilo v zadnjih štirih mesecih realiziranega 1,7 milijarde evrov primanjkljaja, ki naj bi bil le deloma posledica ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje, so navedli.

Predlog zato finančni svet ocenjuje kot nerealističen, saj da bo primanjkljaj verjetno manjši od predvidenega, če bo rebalans realiziran, pa bo to s stališča racionalnosti porabe glede na razmere neustrezno.