Predsednik stranke SNS Zmago Jelinčič Plemeniti se je odzval na srečanje mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za reševanje vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, ki je potekalo v torek na Reki. Kot je dejal Jelinčič, je slovenska delegacija v bistvu predstavila osnutek sporazuma o predaji spora tretjemu, ki ga je predstavila za zaprto sejo odbora DZ za zunanje zadeve. "Medtem ko slovenska javnost ne sme izvedeti, kaj je v tem dokumentu, lahko to izve hrvaška ekspertna skupina,“ opozarja Jelinčič.
Kot je poudaril Jelinčič, gre v osnutku sporazuma za 22 spornih področij, "ki za Slovenijo ne bi smela biti sporna". Ta območja so po njegovem mnenju znotraj Slovenije, v kolikor drži brionski dogovor med hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem in predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo.
"Tukaj nas bodo Hrvati peljali žejne čez vodo, čeprav jim je slovenska stran ponudila v odločanje pravni status voda Piranskega zaliva," je dejal Jelinčič in pojasnil, da to pomeni, da bo predmet odločanja celoten Piranski zaliv in ne delitev po sredinski črti. "To pomeni, da lahko izgubimo celoten zaliv, tako da bo Hrvaška do Pirana, Slovenija pa bo ostala brez Portoroža,“ svari Jelinčič.
Osnovno izhodišče sporazuma s Hrvaško, kot tudi arbitraže, mora biti, da se o stanju 25. junij 1991 Slovenija ne pogaja, pač pa se pogaja o ostalih delih, ki jih je Hrvaška okupirala, še dodaja Jelinčič.
Zavod 25. junij v skrbeh
Zavod 25. junij pa je vnovič pozval slovensko vlado in parlamentarne stranke, naj ponovno pretehtajo svoja stališča glede reševanja vprašanja meje s Hrvaško. Po mnenju zavoda namreč tudi "skope informacije s torkove prve seje mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov potrjujejo nekaj zaskrbljujočih dejstev", na katera je že opozoril.
Kot so danes zapisali v Zavodu 25. junij, je očitno, da bi Meddržavno sodišče v Haagu ali neko drugo sodišče ali forum razsojali izključno o ozemlju in morju, ki je bilo na dan osamosvojitve 25. junija 1991 slovensko. "V konkretnem primeru določanja morske meje bi odločalo o tem, ali bi meja tekla po sredini Piranskega zaliva, kar je predlog Hrvaške, ali pa bi bil celoten Piranski zaliv slovenski, ki ga je kot stanje na dan 25. junija 1991 postavila kot izhodišče Slovenija."
"Zaradi vsebine slovenskih izhodišč ni vprašanje, ali bi Slovenija preko sodnega odločanja lahko obdržala svoje ozemlje in morje, pač pa je samo še vprašanje, kako velik del svojega ozemlja in morja bi morala prepustiti Hrvaški," še menijo v zavodu. Po mnenju zavoda tudi "morebitno upoštevanje načela pravičnosti ob tako nesprejemljivih izhodiščih Sloveniji ne daje niti najmanjšega zagotovila, da bo ohranila neomejen dostop na odprto morje. "S svojimi izhodišči je Slovenija sama naredila neomejen dostop na odprto morje kot sporno vprašanje," opozarjajo.
Zavod zato vnovič poziva slovensko vlado in parlamentarne stranke, naj ponovno pretehtajo svoja stališča do teh vprašanj ter sprejmejo sklep, da se o nesporno slovenskem ozemlju in morju nihče nima pravice pogajati niti to ne more biti predmet mednarodne arbitraže ali razsojanje mednarodnega sodišča.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.