Koritnik: Socialni dialog teče

Med sejo pogajalske komisije, na kateri med drugim obravnavajo informacijo o delu strokovne skupine za pripravo analize o izplačilu dodatkov za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije ter dodatka za delo v rizičnih razmerah ter problematiko v zvezi z ocenjevanjem in izplačevanjem redne delovne uspešnost, je spregovoril minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Pojasnil je, da socialni dialog teče, seja je bila sklicana na pobudo vlade. 

Glede uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega javnega uslužbenca, je Koritnik pojasnil, da želi vladna stran bolj jasno razmejiti nagrajevanje iz naslova rednih delovnih nalog pri delodajalcu in pa nagrajevanja iz naslova posebnih vladnih projektov. V uredbi bi bilo nesporno zapisano, da je v prvem primeru mogoče prejeti največ 20 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca, v primeru projektov pa največ 30 odstotkov, pri čemer se nagrajevanje iz teh dveh naslovov ne bi izključevalo. Prekomerno obremenjeni bi tako lahko skupaj prejeli največ 50 odstotkov osnovne plače. Gre za izjemne primere in ni avtomatska upravičenost, je pojasnil.  Takšno nagrajevanje omogoča že sedaj veljavna uredba, ampak zaradi njene nejasne dikcije, se je tovrstno nagrajevanje pri delodajalcih različno interpretiralo, v praksi pa je povzročalo neenak pristop ob istih pravnih podlagah.

Odpraviti pa so želeli tudi neutemeljeno razlikovanje glede tovrstnega nagrajevanja med direktorji in preostalimi javnimi uslužbenci. "Direktorji so glede na veljavni plačni sistem v slabšem položaju kot javni uslužbenci," je pojasnil Koritnik in dodal, da imajo v posameznih primerih celo nižje plače kot njihovi podrejeni sodelavci. Vlada je tako prepričana, da vsaj glede variabilnega nagrajevanja, ki je odvisno od rezultata dela, ne vidi temelja za razlikovanja med direktorji in drugimi. Zato predlaga izenačitev najvišjih možnih odstotkov glede nagrajevanja prekomernih obremenitev pri enih in drugih. Sindikati menijo, da gre za poviševanje plač, hkrati pa priznali, da je ta neenakost oziroma izenačevanje res težava, in opozorili pa, da bi bilo treba to vprašanje celoviteje nasloviti, in sicer ne z zviševanjem deleža za variabilno nagrajevanje, ampak z dvigom osnovnih plač, oziroma odpravo teh razmerij.

Izplačevanje redne delovne uspešnosti

Skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti letos znaša dva odstotka sredstev za osnovne plače pri posameznem proračunskem uporabniku. Redna delovna uspešnost se lahko izplačuje mesečno, trimesečno ali polletno, delitev sredstev pa se izvaja na ravni uporabnika proračuna ali pa na ravni organizacijske enote. Nekateri so izplačilo že izvedli, drugi pa so se odločili za šestmesečno izplačevanje, tako da bodo javni uslužbenci delovno uspešnost prejeli pri januarski plači.

A že ob prvih izplačilih so se pojavila tudi vprašanja, povezana tako z dodatno obremenitvijo računovodskih služb kot tudi s primeri, ko izplačevanje redne delovne uspešnosti ne sledi tistemu, kar je njen namen, torej variabilnemu nagrajevanju nadpovprečnih delovnih rezultatov. Kot pravi vodja ene od dveh pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek, nekateri delodajalci recimo vse javne uslužbence ocenijo enako ali pa so najboljše ocene v krogu delavcev, ki so bližje vodstvu.

Koritnik je pojasnil, da samo ocenjevanje delovne uspešnosti nima neposrednega vpliva na višino izplačila nagrade zaradi nadpovrečnih delovnih rezultatov. 

Poleg problematike redne delovne uspešnosti se pogajalci seznanjajo tudi z delom delovne skupine, ki pripravlja analizo o izplačevanju dodatkov za delo v času epidemije covida-19. Na sindikalni strani bodo sicer danes zahtevali, da pogledajo tudi realizacijo zavez iz stavkovnih sporazumov. Na mizi pa je še vladni predlog za spremembe obračunavanja potnih stroškov.

Jakob Počivalšek: Spremembe uredbe nimajo našega soglasja

Jakob Počivavšek je po usklajevanjih dejal, da spremembe uredbe nimajo njihovega soglasja. Predlagali so, da se opravi celovita razprava o plačah direktorjev. Pričakujejo pa, da bo, kot je bila praksa doslej, vlada predpise s področja plač v javnem sektorju uskladila s sindikati.

Tema današnjih usklajevanj je bila tudi problematika ocenjevanja in izplačevanja redne delovne uspešnosti. Kot pravi minister, so želeli spodbuditi sindikalno stran k čim prejšnji spremembi veljavne ureditve na tem področju. Redna delovna uspešnost se je namreč po več kot 11 letih neizplačevanja zaradi varčevalnih ukrepov začela izplačevati s 1. julijem, pri čemer pa, tako minister, z učinki tovrstnega nagrajevanja niso zadovoljni ne delodajalci ne zaposleni.

Kot je dejal, si želijo, da bi delo nadaljevala delovna skupina, ki je bila v začetku leta ustanovljena z namenom spremembe veljavne ureditve tovrstnega nagrajevanja, a je bilo njeno delo zaradi odstopa prejšnje vlade prekinjeno. Počivavšek je po sestanku pojasnil, da so ustanovili dve delovni skupini, ena se bo ukvarjala s tehničnimi težavami, ki so pri izplačevanju te delovne uspešnosti, druga z vsebinskim delom.

Sicer pa so se danes seznanili tudi z delom delovne skupine, ki pripravlja analizo o izplačevanju dodatkov za delo v času epidemije v spomladanskem času. Sindikati so bili glede izplačevanja teh dodatkov zelo kritični in prav je, da temeljita analiza objektivno pokaže, kaj se je glede teh dodatkov dejansko zgodilo v praksi, je poudaril minister.

Počivavšek pa je povedal, da so danes govorili tudi o tem, da bo verjetno potrebna še ena podobna analiza tudi po drugem valu epidemije. Na sindikalni strani so po njegovih besedah pozvali vlado, da se zagotovi likvidnost zavodov, da bodo lahko dodatke zaposlenim izplačevali tekoče. Dobivajo namreč informacije, da utegne prihajati do zamud, tudi večmesečnih, kar je zanje nesprejemljivo.

Sindikati so danes želeli obravnavati tudi časovnico usklajevanj za realizacijo zavez iz stavkovnih sporazumov. Počivavšek ugotavlja, da se vladna stran v tem delu na nek način izmika svojim obveznostim. Aktivnosti je treba začeti takoj in zadeve realizirati, je poudaril. Kot primer je izpostavil pogajanja o normativnih delih kolektivnih pogodb ter standarde in normative v zdravstvu.

Vlada določila besedilo Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence

Predlagana sprememba Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence omogoča dodelitev položajnega dodatka tudi javnim uslužbencem, ki vodijo time zdravstvene nege, so sporočili z ministrstva za javno upravo. Tim zdravstvene nege je strokovno določena oblika izvajanja zdravstvene nege, ki upošteva, da zdravstvena nega obsega samostojno (in hkrati soodvisno) obravnavo pacientov. Izvajalci zdravstvene nege so medicinske sestre in zdravstveni tehniki. V skladu s poklicnimi standardi vodi tim zdravstvene nege medicinska sestra, v sklop njenih kompetenc sodi, da organizira delo tima zdravstvene nege. 

"Ne glede na formalno organizacijsko strukturo izvajalca zdravstvene dejavnosti je zato tim zdravstvene nege treba šteti za samostojno organizacijsko obliko, ki mora imeti svojega vodjo. Zato je razlog, da se v uredbi določi, da se tudi tim zdravstvene nege šteje za notranjo organizacijsko enoto, predvsem v tem, da glede na posebnosti in samostojnost zdravstvene nege te ni možno izvajati brez oblikovanih timov zdravstvene nege, enako kot določenih nalog organiziranja in usklajevanja ni možno izvajati brez izmen, ki jim uredba že priznava status organizacijske enote," so še zapisali v sporočilu za javnost.