Na krovnih pogajanjih se bo vlada s sindikati lotila novega plačnega zakona

Na krovni ravni, na kateri se pogajajo predstavniki vlade in reprezentativni sindikati, so se nazadnje sestali 10. maja. Takrat so sporočili, da bodo poskušali stebrna pogajanja pohitriti in jih v 14 dneh v ključnih točkah pripeljati do konca. Tudi premier Robert Golob je pred tednom dni, ko je v DZ odgovarjal na poslanska vprašanja, dejal, da pričakuje, da bodo do konca tega meseca pogajanja o stebrih pripeljali do konca in jih v celoti končali do poletja.

Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je napovedal, da bi, če bi sledil izjavi premierja, lahko sklepali, da ima vlada "v malhi še dodatna približevanja k sindikalnih zahtevam", a je razkorak med sindikalnimi pričakovanji o zvišanju plač in vladnimi predlogi po njegovi oceni še razmeroma velik. Odprtih je tudi še kar nekaj vprašanj o novem plačnem zakonu in kolektivni pogodbi za javni sektor, je dejal.

V napovedih, kdaj bi lahko pogajanja o prenovi plačnega sistema javnega sektorja sklenili, so bili v izjavi po koncu srečanja zadržani. Vodja vladnih pogajalcev, finančni minister Klemen Boštjančič je dejal, da se maksimalno trudijo. Verjame pa, da se tako na sindikalni kot vladni strani, tudi na podlagi današnjega sestanka, zavedajo, da časa ni veliko. "Vse, kar lahko obljubim, je maksimalen napor z naše strani, da pridemo do konca," je dejal minister.

Tudi na sindikalni strani niso želel dajati napovedi. Kot je dejal Štrukelj, je to v korist končnega cilja, ki si ga vsi želijo, torej dogovor o novem plačnem sistemu. Kot so izpostavili danes, so del tega ne le pogajanja med vlado in sindikati o plačnih uvrstitvah, ampak tudi vrsta aktivnosti, ki bo tem pogajanjem sledila, od zakonodajnega procesa do usklajevanja kolektivnih pogodb in tudi aktivnosti, ki jih morajo izvesti delodajalci s sprejetjem aktov o sistemizaciji, izdajo novih pogodb o zaposlitvi oz. aneksov k pogodbam o zaposlitvi.

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je pojasnil, da so se dogovorili, da ta in naslednji teden intenzivirajo stebrna pogajanja. V naslednjem tednu je po njegovih besedah predviden krog pogajanj, ko naj bi ta po vseh stebrih potekala hkrati in po potrebi tudi nekoliko dlje, da bi lahko ta postopek pripeljali čim dlje. Naslednji teden v sredo pa se bodo sestali še na krovni ravni ter se "od člena do člena" lotili novega plačnega zakona, o katerem so se sicer doslej usklajevali tudi v okviru posebne delovne skupine.

Štrukelj je tudi danes ponovil, da to, o čemer se zdaj pogovarjajo, ni odprava plačnih nesorazmerij, ampak pasovni dvigi plač na plačni lestvici, "skratka približno vsem enako". Izjema so po njegovih besedah le direktorske plače, kjer je vlada pristopila bistveno bolj natančno. "Ko pridemo do konca - in mi si želimo, da bi prišli do konca, ker drugače bo zadeva bistveno slabša za vse -, ne bo mogoče trditi, da je prišlo do odprave plačnih nesorazmerij, to nas bo čakalo v novem plačnem sistemu," je dejal.

Minister Boštjančič je poudaril, da poskušajo uskladiti čim več različnih pogledov in interesov. A sistem, "kjer bi vsi rekli, da je to to, kar smo si želeli, preprosto ne obstaja". Tudi različni resorji imajo po njegovih besedah različen pogled, kakšna je ustrezna umestitev v plačne razrede za javne uslužbence, ki sodijo v njihovo pristojnost, v primerjavi z drugimi resorji.

Je pa tudi Boštjančič dejal, da se bo, če želimo imeti sistem, ki bo pomenil dolgoročno rešitev, treba tega lotiti v naslednjem koraku drugače, "sistemsko, pravzaprav ne niti toliko skozi pogajanja kot zelo verjetno skozi natančno analizo posameznih delovnih mest, kaj posamezni ljudje delajo, in temu primerno potem vrednotenje tega".

"Pogledi na to, kaj so plačna nesorazmerja, so lahko sicer različni, ampak ne more biti pa različno branje tistega, kar smo napisali v dogovoru lanskega leta in to je, da bomo odpravljali nesorazmerja v osnovnih plačah," pa je opozoril Počivavšek. Ob tem je dodal, da so bila od leta 2018 nekatera delovna mesta s parcialnimi dogovori uvrščena višje, in če se želi odpraviti nesorazmerja v osnovnih plačah, je treba pogledati, kako so v odnosu do teh delovnih mest uvrščena druga delovna mesta.

Je pa po njegovih besedah dejstvo, da se sicer izplačane plače po različnih delih javnega sektorja gibljejo različno. Razlogi za to so različni, od dodatkov do delovne uspešnosti, različnih sistemov napredovanj. Strinja se, da je to mogoče nasloviti izključno z nekakšno metodologijo in preverjanjem delovnih mest, vključno z vsemi elementi plače, ki jih zaposleni na teh delovnih mestih prejemajo. Do takrat pa bodo pogajanja, tako kot so bila zadnjih 20 let, pretežno interesna, je še menil.