Sindikati želijo regres v treh višinah, vlada v višini minimalne plače

Odbor DZ za delo je enotno podprl predlog novele pokojninskega zakona, ki bo skupaj s predlogom novele zakona o dohodnini uvedel spremembo, da bo regres do višine povprečne plače razbremenjen dohodnine in prispevkov. 

Predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju namreč predvideva, da se od regresa za letni dopust v višini do 100 odstotkov povprečne plače ne bodo obračunali prispevki. Sledila bo tudi sprememba zakona o dohodnini, ki bo regres v tej višini razbremenila tudi plačila dohodnine. Spremembe bodo veljale že za leto 2019. Za letošnji regres, ki je bil oz. bo izplačan pred uveljavitvijo zakonskih sprememb, bodo obračunani prispevki zaposlenega in delodajalca povrnjeni.

Levica ne bi razbremenila regresa tistih z višjimi dohodki 

Stranka Levica je sicer želela, da bi bil regres tistih z višjimi dohodki razbremenjen manj, a je odbor ta predlog zavrnil. Levica je predlagala, da bi bil pri tistih z letno davčno osnovo do 20.400 evrov v celoti razbremenjen regres do višine 100 odstotkov povprečne plače, pri tistih z letno davčno osnovo do 30.000 evrov v celoti razbremenjen regres do višine 92 odstotkov povprečne plače, pri tistih z letno davčno osnovo do 40.000 evrov v celoti razbremenjen regres do višine 85 odstotkov povprečne plače, pri tistih z letno davčno osnovo do 48.000 evrov v celoti razbremenjen regres do višine 70 odstotkov povprečne plače in pri tistih z letno davčno osnovo nad 48.000 evrov v celoti razbremenjen regres do višine 70 odstotkov povprečne plače.

Kot je dejal Miha Kordiš, se jim namreč ne zdi pravilno, da bi od sprememb največ imeli tisti z najvišjimi plačami, najmanj pa tisti z najnižjimi - da bi čistilka z minimalno plačo dobila dodatnih 160 evrov, predsednik uprave NLB pa 500 evrov, je ponazoril. "Cilj vladnega predloga je zaščita privilegijev najbolj bogatih," je menil. Poudarjal je, da bi z uveljavitvijo njihovega predloga 'prihranili' 20 milijonov evrov.

A preostali člani odbora predlogu Levice niso bili naklonjeni, opozorili so, da je predlog ustavno sporen, ter da je bil predlog, ki ga je vložila vlada, usklajen že z delodajalci in delojemalci na Ekonomsko-socialnem svetu.  

Tudi zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila na morebitno ustavno spornost predloga, prvič zaradi načela enakosti (sicer zaposleni pravico do regresa pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja, regres je povezan s pravico do letnega dopusta, davčno pa je obravnavan enako ne glede na dohodek posameznika) in drugič zaradi pravice varstva do osebnih podatkov (delodajalci bi morali pridobiti podatke zaposlenega o letni davčni osnovi, za to pa po veljavni zakonodaji nimajo podlage). 

Sindikati pri regresu nekoliko popustili

Prvič letos so se na pogajanjih o letošnjem regresu in načinu obračunavanja potnih stroškov sestali predstavniki vlade in sindikatov. Po pričakovanjih stališč niso uskladili. 

Sindikati so nekoliko popustili pri regresu, kjer vlada za vse javne uslužbence predlaga regres v višini minimalne plače, to je 886,63 evra, sindikalna stran pa želi, da se regres izplača v treh višinah, odvisno od plačnega razreda, pri čemer bi največ dobili tisti z najnižjimi plačami. Po prvotnem predlogu Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki jo vodi Branimir Štrukelj, bi javni uslužbenci, uvrščeni v 18. ali nižji plačni razred, dobili regres v višini 1300 evrov. Tisti od 19. do vključno 26. plačnega razreda bi prejeli 1200 evrov, zaposleni v višjih plačnih razredih pa 1000 evrov.

A so sindikati danes podali skupen približevalni predlog, ki prvotno izhodišče nekoliko znižuje. Za tiste z minimalno plačo bi določili regres v višini 1200 evrov, zaposleni od 18. do 26. plačnega razreda bi dobili 1150 evrov, vsi ostali pa 1000 evrov.

Sedaj pa pričakujejo, da bo približevalni predlog podala tudi vlada. A je sindikalna stran po besedah Štruklja že povedala, da bodo pri današnjem predlogu "bolj ali manj ostali" in da predvsem ni dodatnega manevrskega prostora pri tistih z minimalno plačo. 

Potni stroški bodo trd oreh

Pri vprašanju potnih stroških pa obe strani ugotavljata, da imata že v izhodišču popolnoma različne poglede, in da bo dogovor težko doseči. Štrukelj je ocenil, da se "razlikujejo v temelju".

Dodal je, da vlada preračunava skupen strošek oz. maso sredstev, ki se namenja za potne stroške v celotnem javnem sektorju, medtem ko sami gledajo učinek sprememb za posameznega zaposlenega. 

Po njegovih besedah pa vlada priznava, "da bodo nekateri dobili manj, drugi pa več", kar je zanje težko sprejemljivo, še posebej zato, ker se jim zdi, da bi izgubili predvsem tisti z nizkimi plačami, ki se vozijo z mesečnimi vozovnicami. "Tako da na tej točki pravzaprav kakšnega zbližanja ali koraka v pravo smer danes, pošteno rečeno, ni bilo," je ugotavljal.

Državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec pa je pojasnila, da vladna stran predvsem želi, da se spremeni način obračuna povračil potnih stroškov v smislu večje pravičnosti in administrativne razbremenitve.

Vlada naj bi predlagala ureditev, po kateri bi kot edini kriterij upoštevali razdaljo do delovnega mesta. Ob tem predlaga kilometrino v višini devetih odstotkov cene neosvinčenega 95-oktanskega bencina. 

Sindikati pa bi po navedbah državne sekretarke ohranili oba načina, povračilo stroškov za javni prevoz in kilometrino. Želijo tudi, da se prejemki javnih uslužbencev na ravni celotnega javnega sektorja povečajo ter da se posameznemu javnemu uslužbencu prejemek s tega naslova ne zniža. "Seštevek vseh teh odzivov sindikatov nekako kaže, da imamo tu na samem začetku nekako večje težave uresničiti vse te njihove zahteve," je povzela državna sekretarka.

Jakob Počivavšek, ki je poleg znižanja povračila posameznim javnim uslužbencem kot problematično ocenil tudi samo predlagano višino kilometrine, je napovedal, da bo sindikalna stran v skladu z današnjim dogovorom v "najkrajšem možnem času" oblikovala svoj predlog. Tako iz konec lanskega leta podpisanega stavkovnega sporazuma kot časovnice za pogajanja, o kateri so se dogovorili pretekli teden, pa po njegovih besedah izhaja, da se bo to vprašanje reševalo v okviru odprave preostalih varčevalnih ukrepov v javnem sektorju.