Zakonski predlog bo zdaj romal v državni zbor, ki mora pogodbo ratificirati. Pristopna pogodba zajema dogovore iz pristopnih pogajanj in določa, pod katerimi pogoji bodo za nove članice veljale določbe primarne in sekundarne zakonodaje Evropske unije. V dokumentu so zapisane prilagoditve pravnega reda EU, tehnične prilagoditve, prehodna obdobja za posamezne države pristopnice, izjeme in drugi ukrepi. Sama pogodba je izjemno kratka in enotna za vse pristopnice, saj vsebuje le preambulo in tri člene, medtem ko so pogoji pristopa in prilagoditve pogodb, na katerih temelji EU, zajeti v posebnem aktu o pristopu, ki je sestavni del pogodbe in je dopolnjen s kar 18 prilogami in desetimi protokoli. Skupaj tako pristopna pogodba šteje kar 10.000 strani.
K pristopnim dokumentom poleg omenjenih dveh spada še Sklepna listina, s katero so pooblaščenci držav pogodbenic s podpisom uradno potrdili dokumente, ki so bili sprejeti v okviru pristopne konference. V imenu Slovenije so pristopno pogodbo podpisali predsednik republike Janez Drnovšek, predsednik vlade Anton Rop in zunanji minister Dimitrij Rupel.
Da bi pogodba 1. maja 2004, ko je predviden vstop novih članic v unijo, lahko začela veljati, morajo vse pogodbenice listine o ratifikaciji predati depozitarju - vladi v Rimu - najkasneje do 30. aprila 2004. Če pogodbe katera od sedanjih držav članic ne bo ratificirala, pogodba ne bo začela veljati. Če pa je ne bo ratificirala katera od držav pristopnic, bo pogodba vseeno začela veljati, potrebne prilagoditve zaradi spremenjenega števila držav članic pa bo Svet EU opravil v skladu s predvidenim postopkom, so v sporočilu za javnost zapisali na zunanjem ministrstvu.
Doslej so od prihodnjih članic pristopno pogodbo ratificirali Ciper, Češka, Malta, Litva in Poljska, od sedanjih članic pa so vse ratifikacijske postopke opravile Danska, Nemčija in Portugalska. Po načrtih naj bi 1. maja prihodnje leto članice EU postale Slovenija, Poljska, Češka, Madžarska, Slovaška, Litva, Latvija, Estonija, Malta in Ciper.
