'Prej ena tajnica, zdaj dve'

Vlada namerava v okviru protikriznih ukrepov združiti določene sektorje v javni upravi, zato je reorganizacija vlade oziroma ustanavljanje novih direktoratov v popolnem nasprotju s predlaganimi ukrepi, je v pisnem poslanskem vprašanju vladi zapisal predsednik SNS Zmago Jelinčič.

Vlada je na četrtkovi seji na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo zaradi reorganizacije dela razdružila obstoječi direktorat za znanost in visoko šolstvo v dva nova direktorata – direktorat za znanost in direktorat za visoko šolstvo, v poslanskem vprašanju navaja Jelinčič. Ob tem dodaja, da je vlada poleg tega ustanovila tudi nov direktorat za investicije, ki se bo ukvarjal z neposrednim vodenjem investicij na področju znanosti, študentskih domov in NUK, posredno pa bo sodeloval pri vodenju investicij na področju visokega šolstva.

Na ministrstvu za notranje zadeve je vlada iz direktorata za upravne notranje zadeve izločila sektor za migracije in integracijo ter sektor za azil in ju združila v nov direktorat za migracije in integracijo. Obenem je razdružila obstoječi direktorat za načrtovanje politik in politično multilateralo v dva nova direktorata, in sicer direktorat za multilateralne in globalne zadeve ter direktorat za gospodarsko diplomacijo in razvojno sodelovanje, še navaja predsednik SNS.

Z navedeno reorganizacijo ne bi bilo nič narobe, "sploh če gre za strokovno urejanje posameznih področij", pravi Jelinčič. Ob tem dodaja, da so v poslansko skupini prav v četrtek prejeli predlog vladnih ukrepov za reševanje kriznih razmer: "Med ukrepi vlada navaja tudi združevanje določenih sektorjev v javni upravi z namenom zniževanja stroškov," navaja.

V poslanski skupini SNS ocenjujejo, da je vlada s četrtkovo potezo pokazala dvoličnost in neresnost pri reševanju kriznih razmer v naši državi. Ustanavljanje novih direktoratov po Jelinčičevem mnenju namreč pomeni tudi povečanje stroškov v državni upravi. Kot je za 24ur.com povedal Jelinčič, je logična stvar, da se bo z ustanavljanjem novih direktoratov povečalo tudi število novih uslužbencev. ''Če ima en direktorat eno tajnico, eno administratorko, je logično, da če se razdeli na pol, mora imeti vsak direktorat svojo.''

Vlado zato sprašuje, "kako je mogoče, da na eni strani sprejema sklop tridesetih varčevalnih ukrepov, na drugi strani pa smo priče zavajajočim odločitvam vlade, ki dovoljujejo dvema ministrstvoma, da delujeta v popolnem nasprotju s temeljnimi usmeritvami vlade".

Višje plače bodo počakale

Medtem ko vlada ustanavlja nove direktorate, pa bodo javni uslužbenci na obljubljene višje plače morali počakati. Ministrica Irma Pavlinič Krebs in minister Franc Križanič sta danes namreč predstavila predlog usklajevanja plač v javnem sektorju, po katerem bi se usklajevanje plač v javnem sektorju zamaknilo za nekaj mesecev. Predlog je vlada že posredovala sindikatom, od njih pa pričakuje, da bodo v času krize delili usodo z gospodarskim sektorjem.

Po predlogu, ki ga je v četrtek sprejela vlada, se splošna uskladitev plač s 1. julijem letos ne bi izvedla. Tretja četrtina uskladitve plač javnih uslužbencev bi se s 1. septembra letos premaknila na 1. januar 2010, četrta četrtina pa s 1. marca 2010 na 1. januar 2011.

Spremenili bi se tudi pogoji za napredovanje v plačne razrede za javne uslužbence in funkcionarje za leti 2009 in 2010. Zadnja tretjina nesorazmerij plač funkcionarjev bi se s 1. julija 2009 premaknila na 1. januar 2011, plače direktorjev v javnem sektorju pa bi se uskladile v enakih rokih kot ostale plače.

Vlada pa bi med drugim znižala tudi regres javnim uslužbencem, in sicer na 75 odstotkov obsega sredstev za regres iz leta 2008. V zvezi s tem je tudi spomnila, da je ustavno sodišče že pred časom odločilo, da imajo delavci pravico do regresa, medtem ko je javni uslužbenci nimajo. V primeru krize je zato poseg v regres tista pravica, v katero lahko država poseže bistveno lažje kot v pravico do plače za opravljeno delo v tekočem letu, je povedala.

Predlog ukrepov, s katerimi bi v prihodnjem letu prvotno višino dodatnih sredstev za izplačilo plač v javnem sektorju z dobrih 163 milijonov znižali na dobrih 57 milijonov evrov, je vlada že posredovala sindikatom javnega sektorja, ki so podpisali kolektivno pogodbo za javni sektor, njihov odgovor in podpis dogovora pa predlagata do 15. februarja.

Po besedah finančnega ministra pri omenjenih ukrepih ne gre za zmanjšanje plač, pač pa za nekolikšno zmanjšanje povečanja plač. Če tega ne bi storili, bi morali žrtvovati ostale politike za povečevanje prihodkov, ki jih država potrebuje zaradi gospodarsko-finančne krize. Te so poleg že omenjenega zmanjšanja izdatkov za plače v javnem sektorju še zviševanje trošarin na goriva in povečanje trošarine na zdravju škodljive dobrine, je povedal.

Glede druge četrtine predvidene uskladitve plač, ki je po podpisani kolektivni pogodbi predvidena za 1. januar 2009 pa je ministrica danes povedala, da bo ta izvedena po prvotnem načrtu in jo bodo javni uslužbenci prejeli že z izplačilom plač za februar.

'Pot, ki zgreši cilj'

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) Branimir Štrukelj je vladni predlog ocenil kot podcenjujoč do sindikatov, zato pričakuje, da jih bo vlada s trdnimi dokazi in številkami prepričala, da je položaj tako kritičen, da je treba poseči v že pridobljene pravice.

Vladni predlog se mu zdi podcenjujoč zato, ker jih je vlada z že oblikovanim predlogom postavila pred izvršeno dejstvo in jim ni dala možnosti, da bi se o njem pogajali ali podali svoj predlog. Zaveza sindikatov o tem, kaj se bo v kolektivni pogodbi spremenilo, namreč niso več pogajanja, meni Štrukelj.

Pravi, da razume, da se vladi mudi, vendar "so take bližnjice lahko prej pot, ki cilj zgreši, kot pot, ki do cilja pripelje".