Konec obveznega čipiranja mačk, podaljšanje reje kokoši v kletkah in spremembe pri kastraciji pujskov. Na vladi so odločni spremeniti zakon o zaščiti živali, ki ga je pred enim letom sprejela Golobova vlada in je že takrat na okope poslal predstavnike kmetijskih organizacij in nevladnikov. Konec aktivizma, roko podajajo kmetom in rejcem, vse v dobrobit živali, pravi vlada. Opozicija pa: Umaknite spremembe zakona o zaščiti živali, pomagajte, namesto da podaljšujete trpljenje.
Kaj nas torej čaka?
Kakšne spremembe so predvidene?
Najprej k lastnikom mačk. Po tem ko je prejšnja Golobova vlada uvedla obvezno čipiranje mačk, zdajšnja novela zakona to spreminja v prostovoljno, oziroma bi morali mačke čipirati le v primerih, ko bi jih oddali ali prodali drugemu lastniku, strošek čipiranja pa bi nosil lastnik.
Drugi ukrep bodo najbolj občutili kmetje. Golobova vlada je namreč lani z letom 2029 prepovedala baterijsko rejo kokoši, torej rejo v kletkah. Nov predlog to zamika, kletke bi morali kmetje tako iz hlevov odstraniti pet let kasneje, leta 2034.
V novem predlogu je še ukrep za prašičjerejce, ki sicer v podobni obliki velja že zdaj. Kastracijo pujskov starih do sedem dni bi z anestezijo in analgezijo lahko opravljal veterinar ali lastnik, po sedmih dneh pa le še veterinar.
Ob tem pa še sprememba pri psih, ki jih bi bilo še naprej prepovedano privezovati, z izjemo psov, ki so se, in se še bodo skotili do začetka leta 2027. Psi pa bili na verigah lahko le pod pogojem, da bi jih vsaj enkrat na dan peljali na sprehod, prav tako pa prepoved ponoči ne bi veljala za pse čuvaje.
V oddaji 24UR ZVEČER so na to temo soočili vodjo delovne skupine za spremembe, v. d. generalne direktorice Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) Andrejo Bizjak in nekdanjo ministrico Matejo Čalušić.
Zakaj torej takšen predlog? Nevladniki in opozicija že pozivajo, da ga je treba umakniti in ohraniti zdaj doseženo raven zaščite živali. Kako jim Bizjakova odgovarja?
"Pri pregledu Zakona o zaščiti živali smo se odločili, da je treba zakon v celoti in celovito prenoviti, predvsem zaradi pravne jasnosti, kajti obstaja velika verjetnost pravne ogroženosti znotraj zakona. Vendar bi to zahtevalo daljše časovno obdobje, vsaj dve leti priprave in usklajevanja," pravi Bizjakova. "Zato smo se na pobudo ministrstva odločili, da pripravimo novelo zakona – se pravi spremembe in dopolnitve zakona, ki obravnavajo samo tiste določbe, ki so se pri izvajanju zakona že izkazale za težko izvedljive ali pa je pri pripravi na začetek izvedbe postalo jasno, da je izvajanje težko, da so ukrepi, zapisani v zakonu, nesorazmerni ali pa pravno premalo jasni," dodaja.
Čalušićeva teh argumentov ne sprejema. "Tudi današnji argumenti me ponovno niso prepričali. /.../ Kaj so naredili? Najprej so za kratek čas objavili zakon za demokracijo, ga umaknili, zdaj ga ponovno napovedujejo. To pomeni, da razdvajajo in želijo ponovno družbo razburjati, tako kot počne trenutna vlada z vsemi ostalimi vsebinami. To se mi absolutno ne zdi primerno. Tri korake nazaj gremo. Takšna je podpora za dobrobit živali in za nove, mlade kmete, da jih učimo, naj stagnirajo in ohranjajo stare prakse, medtem ko se svet vrti naprej. V Sloveniji se obrača v drugačno smer in absolutno teh argumentov ne morem podpreti," pravi nekdanja kmetijska ministrica. "Pa še to bi dodala: določene stvari se ne izvajajo. Obvezno čipiranje mačk – številke so poskočile kar za dvakrat, koliko mačk imamo trenutno registriranih v samem registru. In če je to uspelo pri psih, ne vemo, zakaj pri mačkah ne bi uspelo. In to je samo en argument, zakaj njihove teorije in obrazložitve ne držijo," je kritična.
Kaj pravi na to Bizjakova? Da obrazložitve ne držijo, da razburjajo ljudi in tako naprej ... "Jaz sem vodja strokovne skupine in smo tudi obravnavali strokovne argumente za posamezna vprašanja. Osebno se nikoli nisem ukvarjala s politiko. Lahko pa rečem, če gremo zdaj konkretno na čipiranje mačk: veste, že od nekdaj so v tej državi vsi psi čipirani, seveda na račun imetnikov živali. Imetniki psov sami plačujejo čipiranje. Od lanskega avgusta do zdaj država plačuje čipiranje mačk. Že prej je bilo predvideno, da se to plačevanje oziroma sofinanciranje čipiranja s strani proračuna konča s tem letom. S tem pa je bila na evropski ravni sprejeta nova uredba, ki določa določene prehodne roke. In ko smo pogledali to uredbo s strani obveznosti registracije mačk, smo še vedno zaradi odgovornega lastništva nadaljevali s tem, da se morajo mačke čipirati ob predaji, ob menjavi lastništva ter v zavetišču," odgovarja v. d. generalne direktorice UVHVVR.
Čalušićeva medtem pravi, da se Bizjakova s politiko sicer ne ukvarja, a da jo je imenovala ravno politika. "Zato verjamem, da je bil naš aktivizem označen iz njihove strani, tako ne moremo bežati pred tem, da se trenutno dogajajo politične aktivacije in na ta način želijo razburjati ljudi. Pa vendar še enkrat: čipiranje mačk država plačuje, to smo mi uvedli. Zanima pa nas na drugi strani podatek, ki ga ne poveste: koliko milijonov na leto država porabi za zavetišča, ki so prepolna in na koncu potrebujejo tudi prispevke prostovoljcev, ker skozi leto ne morejo preživeti? In na ta način smo želeli bazo mačk, ker je naseljenost mačk prevelika, urejati postopoma in sistemsko. Ampak kaj naredimo? Pride nova politika, ukinemo tisto, kar je bilo dobro narejenega, in začnemo od začetka ter se ponovno vrtimo v začaranem krogu," meni Čalušićeva.
Celotno soočenje je na voljo v zgornjem videu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.