Vlada v Bruselj pošilja nove pripombe: 'KPK se izkorišča v politične namene'

Maja je zunanji minister Anže Logar v takratnem medresorskem poročilu priložil še spremno pismo, v katerem se je odločil Evropski komisiji predstaviti ozadje stanja v Sloveniji. V pismu se je med drugim lotil sodnikov, ki nosijo simbole totalitarnih režimov, pranja iranskega denarja ter dolgih postopkov pred sodišči. Dopis je takrat presenetil druge koalicijske partnerice, Logar pa si je z njim tudi prislužil kazensko ovadbo.

Evropska komisija bo sicer končno poročilo pripravila do konca tega meseca in ga predstavila kolegiju komisarjev, ki ga bo formalno sprejel najkasneje do sredine oktobra, nato pa z njim seznanil Svet za splošne zadeve.

Komisija: vmešavanje vlade, politikov in interesov v sodstvo

Poročilo komisije za Slovenijo je sicer razmeroma pozitivno. V poglavju o pravosodju poročilo komisije ugotavlja povečano učinkovitost državnega tožilstva, za sodne zaostanke pa navaja, da ti niso sistemsko vprašanje. Ugotavlja pa, da dolžina sodnih postopkov v primeru pranja denarja še vedno predstavlja izziv. Razdelek o neodvisnosti sodstva precej pozornosti posveča tudi vprašanju parlamentarnih preiskav dela državnih tožilcev in sodnikov v konkretnih postopkih. 

Med razlogi za nizko zaupanje oziroma percipirano neodvisnost sodstva poročilo navaja vmešavanje politikov in vlade ter specifičnih interesov. Poročilo tudi omenja študijo vrhovnega sodišča, po kateri naj bi bil razlog za nezaupanje predvsem nepoznavanje pravosodnega sistema. Poročilo omenja tudi vprašanje učinkovitosti sojenja, pri čemer zaključi, da so največje težave na področju ekonomskega oziroma finančnega kriminala. Omenjene so tudi težave policije in tožilstva, češ da delo ni učinkovito, preiskave trajajo predolgo in se pogosto končajo neuspešno. Kot glavni razlog komisija navaja pomanjkanje virov. 

Vlada: KPK se izkorišča v politične namene

Vlada v odzivu na kritike Bruslja opozarja, da se poročilo osredotoča predvsem na institucije pravosodja, ne pa na sodnike same, predvsem v smislu neodvisnega izvajanja sodne funkcije. 

Glede očitka o pomanjkanju materialnih in človeških virov pa vlada opozarja, da poročilo ne upošteva dejstva, da ima Slovenija po podatkih EU Justice Scoreboard 2020 največje število sodnikov na prebivalca v EU in četrti najvišji delež BDP za kritje izdatkov sodišč. Prav tako po mnenju vlade statistični podatki Eurostata ne podpirajo navedb o povečani učinkovitosti Državnega tožilstva. Po podatkih Eurostata je tožilstvo leta 2018 sodiščem posredovalo 457 zadev, leta 2014 pa 620.

Vlada ima tudi pojasnila za nizko stopnjo zaupanja v neodvisnost sodstva. Osnutek komisije namreč po mnenju vlade ne namenja potrebne pozornosti vprašanju zagotavljanja notranje neodvisnosti sodnikov. 

Komentar vlade k osnutku poročila o vladavini prava omenja tudi sum izkoriščanja KPK v politične namene. Ob tem naj bi prihajalo do kršitev temeljnih pravic preiskovancev do obrambe. Po mnenju vlade je zaradi tega v preteklosti že prihajalo do resnih političnih posledic, med drugim tudi padca vlade. 

Konflikt interesov v medijskem prostoru

Vredno je omeniti tudi očitke komisije glede pomanjkanja ustreznih pravil, ki bi urejala konflikte v medijskem prostoru. Gre za navzkrižje med političnimi strankami in lastniki medijev. Po ugotovitvah poročila sedanji sistem prijavljanja lastništva medijev ne omogoča vpogleda v informacijo o končnih lastnikih, vse skupaj pa ima negativne učinke na medijski pluralizem. Omenjena je tudi namera spremembe medijske zakonodaje, ki bi posegla v položaj RTV in STA, ki naj bi bila politično motivirana.

Vlada na drugi strani meni, da nekateri novinarji sploh niso raziskovalni, ampak aktivisti, ki omenjeno spletno platformo uporabljajo kot sredstvo političnega boja. Po mnenju vlade je tudi relavantno dejstvo, da poleg Društva novinarjev Slovenije obstaja še drugo profesionalno združenje. Prav tako naj bi komisija prezrla vprašanje, kako v posttranzicijskih družbah zagotoviti enakopravne odnose za medijsko pluralnost.

Prvi je o tem poročal časnik Delo.

KPK: Komisija je samostojen in neodvisen državni organ

Na Komisiji za preprečevanje korupcije z odgovorom vlade evropski komisiji na osnutek poročila o vladavini prava niso bili uradno seznanjeni. "Poudarjamo pa, da je komisija samostojen in neodvisen državni organ, na delo katerega posamezni politični interesi nimajo in ne bodo imeli nikakršnega vpliva,"  so zapisali. V zvezi s postopki pred komisijo so pojasnili, da so na komisiji po spremembi sodne prakse v letu 2016 prilagodili postopek, ki zdaj obravnavanim osebam zagotavlja vsa procesna jamstva, zagotovljena z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. 

"Postopek, kot ga na komisiji vodimo v zadnjih letih, je kot ustreznega lani z dvema sodbama potrdilo tudi sodišče – tako upravno kot vrhovno. Se pa na komisiji zavzemamo, da se postopek primerno uredi tudi v področni zakonodaji, in zato upamo, da bo Državni zbor čim prej sprejel predlagane spremembe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije."