Vlada je na seji v odgovoru na poslanski vprašanji Milana M. Cvikla (LDS) in Mirana Potrča (SD) ugotovila, da je notranji minister Dragutin Mate ravnal v skladu s predpisi, ko je pooblastil uslužbenca policije za dajanje izjav glede primera Ribičič.
Vlada pojasnjuje, da sta policija in minister glede predkazenskega postopka za pregon kaznivega dejanja genocida prejela novinarska vprašanja o vloženi ovadbi zoper Mitjo Ribičiča. "Minister je ravnal skladno z zakonom o državni upravi in s pravilnikom o obveščanju javnosti z objavo informacij javnega značaja v medijih," ugotavlja vlada in navaja šesti člen pravilnika, po katerem lahko minister za podajanje izjav pooblasti uslužbence ministrstva.
Vlada tudi poudarja, da se Mate ali kateri koli drugi predstavnik vlade o zadevi ni posvetoval z organi državnega tožilstva. "Vsa navodila in zahtevani podatki organom MNZ so bili s strani resornega ministra podani v skladu s predpisi."
Vlada meni, da je glede posredovanja podatkov javnosti potrebno upoštevati predvsem določbo šestega člena zakona o državni upravi. Ta določa, da je uprava dolžna zagotavljati javnost svojega dela, upoštevaje omejitve iz predpisov, ki urejajo varovanje osebnih in tajnih podatkov, ter omejitve iz drugih predpisov.
Informacija javnega značaja?
Vlada opozarja tudi na določbe zakona o dostopu do informacij javnega značaja v povezavi s presojo tako imenovanega testa javnega interesa, ki se je v slovenski praksi že uporabljal. Pri presoji testa javnega interesa v konkretnem primeru je treba upoštevati, da gre za izredno hudo kaznivo dejanje genocida po končani drugi svetovni vojni, ki še vedno pomembno vpliva na javno življenje in zaradi svojega obsega upravičeno zanima zelo velik krog ljudi.
Poleg tega to povojno dogajanje še vedno vpliva na politično dogajanje v državi, "zato je javni interes v zvezi s to ovadbo velik in pomemben", argumentira vlada. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da je bil Ribičič visok državni funkcionar, za take osebe pa velja, da "morajo biti bolj odprte javnemu nadzoru tako s strani novinarjev kot tudi splošne javnosti, kot to sicer velja za druge posameznike". Vlada ocenjuje, da je bil test javnega interesa v tem primeru izpolnjen. "Glede na to policija morebitnih odgovorov novinarju v zvezi s tem in s tem obveščanja javnosti ne bi smela zavrniti."
Vlada: Potrditev informacije ni kršitev človekovih pravic
Vlada se sklicuje tudi na obveznosti obveščanja javnosti zaradi določil 45. člena zakona o medijih. Ministrski zbor poudarja še pravico novinarjev oziroma medijev do raziskovalnega novinarstva v skladu z 39. členom ustave in 10. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah. To pomeni, da "lahko na podlagi razosebljenih podatkov, ki jim jih posredujejo državni organi, sami raziščejo, kdo bi lahko bila ovadena oseba (napravijo navedeno osebo za določeno ali določljivo)". Potrditev novinarju, da je pravilna njegova informacija o tem, na koga se ovadba nanaša, po mnenju vlade ne predstavlja posredovanja osebnih podatkov, saj jih je novinar že imel.
