'Nismo pet minut pred 12. uro, ampak pet minut čez'

Predstavniki univerz, samostojnih visokošolskih zavodov in gospodarskih zbornic so se na poziv predsednika vlade Janeza Janše sestali na Brdu pri Kranju, kjer razpravljajo o vpisu v študijske programe v letu 2021/22. Uvodoma je predsednik vlade dejal, da razpisana vpisna mesta na študijskih programih niso odraz dejanskega stanja na trgu delovne sile. "Ko vlada dobi na mizo sezname za vpise v študijske programe vidimo eno sliko, ko pa hodimo po terenu, po podjetjih, bolnišnicah, pogosto slišimo, da ni inženirjev, zdravnikov in drugih profilov." 

Poudaril je, da se prihodnosti ne da napovedati, zato ni smiselno, "da se gremo usmerjeno izobraževanje", saj je pomembno, da ko študentje zaključijo z izobraževanjem, lahko dobijo zaposlitev, "podjetja in drugi pa potreben kader". "Tudi struktura ponudbe in povpraševanja na trgu dela nam kaže, da moramo nekaj spremeniti, predvsem pa poskrbeti, da nam izobraženi ne bežijo v tujino, ker v Sloveniji ne dobijo ustrezne zaposlitve."

Spremembe so potrebne že danes

Da se mora že takoj nekaj spremniti je vlado pozvala Alenka Forte, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, saj se je v teh kriznih epidemioloških časih pokazalo, da je zdravstvo kadrovsko podhranjeno. "Izobrazimo veliko kvalitetnega kadra, ki pa žal svojo priložnost prevečkrat raje išče v tujini. To se kaže tako pri pomanjkanju medicinskih sester kot zdravnikov specialistov." Fortejeva je dejala, da je nujno potrebno povečati vpis v zdravstvene programe, saj "izpopolnitev kadrovske strukture po različnih zdravstvenih dejavnostih dolgujemo tudi našim državljanom".

Predstavniki univerz, so se strinjali, da mora vlada razpis za vpis v prihajajoče študijsko leto čimprej potrditi. Rektor Univerze v Ljubljani dr. Igor Papič je ob tem dejal, da je razprava sicer dobrodošla, toda "še zdaj ne razumem, zakaj še zdaj mučimo dijake, ki so doma, ki se pripravljajo na maturo, da se ukvarjajo s potrjevanjem razpisa za vpis." Opozoril je, da so v celotni zgodbi najpomembnejši študentje in izrazil razočaranje, ker ti niso bili vabljeni na vladni posvet.

Izpostavil je anketo študentov medicine, ki je zgovorno pokazala, da jih večina želi zapustiti to državo, kar je po njegovem mnenju zaskrbljujoče. Veseli pa ga, da do trikrat več ljudi želi študirat medicino, kar je dobro za kakovostno delo in tudi kader. Toda "samo s povečevanjem vpisa na naravoslovnih fakultetah ne moremo rešiti problema," je dodal. 

Dodatno je na predsednika vlade pritisnil dr. Zdravko Kačič rektor Univerze v Mariboru, ki je dejal, da če želijo dijakinjam in dijakom dati čas, da se odločijo za svoje, prave smeri študijske smeri, je pomembno, da vlada potrdi razpis za prihajajoče študijsko leto, saj so sami že pripravili vse potrebno za informativne dneve. Dodal je, da ni pravično ravno do dijakov, da bo vlada odločitev sprejela tik pred informativnimi dnevi, ki so napovedani za naslednji teden. "Pomembno je, da je struktura vpisa na univerze skladna tudi s tem, kar je razpisano v drugih državah." Kačič je še menil, da "če se pogovarjamo o prenosu znanja v okolje, industrijo, mora rešitev biti celostna". "Sinhrono moramo sodelovati vsi med seboj od ministrstva, vlade in tudi univerze."

Klavdija Kutnar z Univerze na Primorskem je spomnila, da so na univerzi trenutno v času obravnave nove štiriletne pogodbe o financiranju, pri čemer so ena od prilog tudi pogajanja o številu razpisnih mest. "V letu 2021 se lahko tako skupaj izpogajamo o drugačnem številu razpisnih mest," je dejala. Tudi rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič je menil, da se s podajo soglasja mudi. "Nismo pet minut pred 12. uro, ampak pet minut čez," je deja

Zasebniki: Nekorektno in nepošteno je deliti na zasebno in javno

Svoj glas so dobili tudi zasebni visokošolski zavodi. Dr. Matej Avbelj iz Nove univerze (Evropska pravna fakulteta) je bil kritičen, da se je potrebno pogovarjati in tudi rešiti sistemski problem slovenskega visokega šolstva in da je v letu 2021 potrebno prekiniti s segregacijo slovenskega visokega šolstva. "Slovensko izobraževanje je kakovostno. To najbrž drži, pa vendarle tudi najbrž ne drži. Ravno zaradi tega bi moral potekat dialog znotraj akademske skupnosti."

"Nekorektno in nepošteno je deliti na zasebno in javno, saj se moramo vsi boriti in dokazovati," se je Iz Univerze v Novem mestu Jasmina Starc strinjala z Avbljem, saj tudi sama prihaja iz zasebnega zavoda. Starčeva je še izpostavila, da ugotavljajo, da primanjkuje kadra iz področja računalništva in informatike. Želijo si, da bi na teh področjih imeli več razpisanih prostih mest.

Janša je akademikom odgovoril, da "vlada je predlog za potrditev soglasja k razpisu za vpis v študijske programe obravnavala po najhitrejši možni poslovniški poti". "Oseba odgovorna za zamudo je bila danes razrešena. Delamo vse, da bo odločitev sprejeta v skrajšanem roku."

V zadnjih petih letih se je povečal delež vpisnih mest s področja zdravstva in naravoslovja

Raziskave so pokazale, da smo v Sloveniji v zadnjih desetih letih presegli povprečje Evropske unije glede deleža terciarno izobraženih. "Višje razvite države imajo višje deleže terciarno izobraženih. To je eden od dejavnikov, ki omogoča hitrejšo gospodarsko rast," je izpostavila Marijana Bednaš iz Urada RS za makroekonomske analize. Povpraševanje po terciarno izobraženih z naravoslovno-tehničnih smeri ter zdravstveno-socialnih smeri je še vedno večje kot je ponudba, toda opažajo že pozitivne premike v smeri večjega vpisa na naravoslovne in tehnične študijske smeri ter zdravstva in socialne varnosti. K temu je pritrdila tudi Simona Kustec, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, saj je postregla s podatkom, da se je v zadnjih petih letih povečal delež vpisnih mest s področja zdravstva in naravoslovja, ostalim področjem pa se je zmanjšal.

Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je dotaknil zaposljivosti mladih in predstavil, da analiza trga dela kaže na to, "da imajo mladi do 30 leta s terciarno izobrazbo največ težav pri pridobivanju službe". "Največ težav imajo diplomanti prava, poslovnih in upravnih ved, največje potrebe po kadrih pa so v izobraževanju, zdravstvu, sociali in na področju informacijsko komunikacijske tehnologije."

Z njim se je strinjal tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, saj je dejal, da v Sloveniji kronično primanjkuje nekaterih profilov in da mora sistem izobraževanja sodelovati pri iskanju skupnih rešitev. Dodal je, da je učenje treba prilagoditi izzivom našega časa, razvijati je potrebno inovativnost in ključni element za pametni razvoj so pametni ljudje. "V Sloveniji imamo dober sistem izobraževanje. A v današnjem svetu je bistvena hitrost prilagajanja. Danes moramo začeti delati za jutri."

Janša: Vlada še ni sprejela dokončne odločitve o soglasju k vpisu na fakultete

Medtem pa je Janša sporočil, da vlada razprave o predlogu soglasja k vpisnim mestom na fakultete in samostojne visokošolske zavode, ki ga je obravnavala po rednem postopku, ni končala, ker želijo prej slišati mnenja predstavnikov šolstva in gospodarstva. "Smo pa to tematiko zelo podrobno dodatno osvetlili," je dejal na novinarski konferenci po seji vlade.

Popoldanska razprava, ki bo javna, bo po njegovih besedah pokazala, "kje smo, kje so prednosti slovenskega šolstva, kaj slabosti, kje je urgentno treba zagotoviti dodatna vpisna mesta glede na položaj, ki ga imamo, pa tudi glede na izkušnje, ki smo jih pridobili, ko smo imeli bistveno večje težave v spopadu s koronavirusom na področju zdravstva, socialne nege in skrbi za starejše".

Za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška je vprašanje vpisnih mest v visokošolske programe strateško vprašanje, ki terja vso pozornost. Zato se mu zdi prav, da si je vlada za odločitev o soglasju vzela še en teden in tako opozorila na pomen tega vprašanja. "Verjamem, da bomo danes v razpravi prišli še kakšen korak naprej," je dejal. "Podatki kažejo, da gospodarstvo podpira večji vpis na naravoslovne programe. V sklopu tega je treba povečati interes mladih, predvsem žensk, za te programe, upoštevati je treba zmogljivosti posameznih fakultet in zagotoviti zadostno število akademskega kadra na posameznem programu," je dejal.

ŠOS in šolska sindikata vlado pozivajo k takojšnji potrditvi razpisa za vpis na študijske programe

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) in Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) pozivajo vlado vlado naj takoj in brez pogojevanja potrdi razpis za vpis na študijske programe, so pozvali. Čeprav si omenjene organizacije želijo dialoga o razvoju poklicev in prihodnjih dolgoročnih potrebah trga dela, pa pravijo, da mora ta potekati strokovno in med vsemi deležniki, predstavniki dijakov, študentov, zaposlenih, kariernih centrov, zavoda za zaposlovanje, nevladnih organizacij, agencije za kakovost in drugih. Kot pojasnjujejo v organizacijah, strateškega razmisleka ni mogoče opraviti v enem večeru, je pa potreben in mora biti kontinuiran, a mora vključevati vse reprezentativne visokošolske partnerje in stroko, ne pa le vladnih izbrancev. 

Povsem nesprejemljivo pa se jim zdi tudi, da gradivo, ki bo podlaga za posvet, in morebitni 'pogoji', ki jih bo postavila vlada, niso znani vnaprej. "Na tak nespodoben in ponižujoč pristop kot predstavniki akademske skupnosti nikakor ne pristajamo," pravijo in dodajajo, da je nesprejemljivo tudi, da namerava vlada odločati o razpisu za vpis na študijske programe šele po današnjem posvetu, torej morda celo šele čez en teden, kar je le dan pred informativnima dnevoma.

Nesmiselna se jim zdi tudi trditev, da je razpis za vpis strateški dokument, saj gre za vsakoletni izvedbeni dokument, ki sledi strateškim dokumentom, kot je nacionalni program visokega šolstva.

"V tem trenutku pa od vlade pričakujemo, da bo nemudoma in brezpogojno potrdila pripravljeni razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v študijskem letu 2021/2022," še dodajajo.

Spomnimo

Vlada bi o razpisu za vpis v študijskem letu 2021/2022 sicer morala odločati že prejšnji teden, a na četrtkovi seji ni podala soglasja k objavi razpisa. Kot je takrat pojasnil Janša, je ministrstvo za izobraževanje gradivo namreč poslalo pred nekaj dnevi in ni bilo časa niti za to, da bi ga obravnaval pristojni odbor vlade. DZ pa je v torek pri sprejemanju PKP 8 zavrnil dopolnilo dela opozicije, po katerem vlada več ne bi dajala soglasja k razpisu. Predlog je bil iz zakona črtan na predlog koalicijskih poslanskih skupin.

Janša je tako za danes sklical posvet s predstavniki univerz, samostojnih visokošolskih zavodov in gospodarskih zbornic ter združenj glede vpisa v študijske programe v letu 2021/2022. Janša namreč meni, da določanje števila vpisnih mest na javnih šolah in fakultetah, ki se financirajo iz denarja davkoplačevalcev, predstavlja eno najpomembnejših strateških odločitev vsake države.