'Vlada naj zaradi rasti cen energentov hitro ukrepa'

V Sloveniji podražitve zemeljskega plina in elektrike po besedah premierja Janeza Janše zaenkrat še niso zelo visoke oz. jih za neposredne odjemalce oz. gospodinjstva še ni. "Zagotovo bo do določenih dvigov prišlo v začetku naslednjega leta, večja težava je pri industrijskih porabnikih, in takrat bo vlada reagirala. Delovna skupina, ki jo oblikujejo državni sekretarji, je pripravila nabor ukrepov in vlada jih bo sprejemala glede na dane razmere," je v odgovoru na vprašanje Bojane Muršič (SD) glede povečanja cen energentov in ostalih dobrin v Sloveniji poudaril Janša.

DZ je danes namreč opravil razpravo o odgovoru, ki ga je predsednik Janše podal na vprašanje Muršičeve na to temo 18. oktobra, o njej pa sta na zahtevo poslanskih skupin SD, LMŠ, Levica, SAB in NeP 8. novembra razpravljala tudi odbora DZ za infrastrukturo in gospodarstvo. Opozicija vseskozi zagovarja potrebo po hitri pomoči, nujnosti kratkoročnih in dolgoročnih sistemskih ukrepov ter podaja opozorila, da popolna liberalizacija trga pogonskih goriv septembra lani ni bila prava pot. Medtem je koalicija pomirjena, saj da je vlada pripravila ukrepe, s katerimi bo lahko blažila energetsko krizo v državi.

Mihael Prevc iz NSi je povedal, da so pristojna ministrstva pripravila predlog za zagotovitev finančne pomoči za plačilo povečanih stroškov za energijo najranljivejših skupinam prebivalstva: "Prvi predlog je uvedba energetskega bona, do katerih bi bili upravičeni prejemniki socialne pomoči in varstvenega dodatka, torej približno 65.000 upravičencev. Drugi pa je, da enkratni dodatek v višini ene četrtine cenzusa za prejemnike socialne pomoči izplača ministrstvo ob izplačilu socialne pomoči oz. varstvenega dodatka."

Ostale osebe, katerih dohodek in premoženje presega prag za pridobitev denarne socialne pomoči, pa lahko po njegovih besedah pri centru za socialno delo zaprosijo za izredno denarno pomoč zaradi nastalih izrednih stroškov, ki so posledica povečanja cen energentov. "Na Ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da se bo od leta 2021 do 2023 za zmanjševanje energetske revščine namenilo 266.000 evrov, iz sklada za podnebne spremembe je letos za ta namen namenjenih 90.000 evrov, v letih 2022 in 2024 pa še po 88.000 evrov. Ta sredstva so namenjena socialno šibkim občanom," je orisal Prevc.

Janša je izpostavil, da v ceni goriv osnovno postavko predstavlja nabava osnovnega energenta in dajatve, ki pa so v veliki meri okoljskega pomena. "Treba se je odločiti, ali bomo zasledovali podnebne cilje ali bomo te dajatve zmanjšali, če slednje, se lahko poslovimo od razglašanja podnebne krize. Marže, na katere lahko vlada delno vpliva z regulacijo, predstavljajo šest do sedem odstotkov cene," je dejal. Razmere v EU so različne in ukrepe je po njegovem možno uporabljati glede na specifične razmere v posamezni državi.

Opozicija: Cene energentov in življenjskih potrebščin letijo v nebo 

V opoziciji so kritični do vlade in so jo danes ponovno pozvali, naj začne ukrepati tukaj in zdaj. "Cene energentov in življenjskih potrebščin letijo v nebo," je opozorila Bojana Muršič in obžalovala, da vlada do danes ni sprejela konkretnih ukrepov. "Izbira med hrano in ogrevanjem postaja za mnoge družine resnična dilema in terja takojšnje ukrepanje vlade," je poudarila. Medtem se pa minister za infrastrukturo, pristojen za električno energijo, Jernej Vrtovec ukvarja s kadrovanjem v energetiki, je bilo slišati med očitki opozicije.

"Preprečite energetsko revščino in stiske. Izkoristite energijo, ki jo uporabljate za divje kadrovanje po energetskih podjetjih, za to, da se ta kriza prebrodi s čim manj žrtvami," je pozval njen strankarski kolega Marko Koprivc. Tudi Janja Sluga iz NeP je pozvala, naj se vlada namesto kadrovskega lomastenja po energetiki osredotočajo na ukrepe. Med drugim je opozorila na evropskega vire financiranja energetskih projektov za in vlado pozvala, naj se tega projekta loti hitro in učinkovito.

Edvard Paulič iz LMŠ in Andrej Rajh iz SAB sta navedla rasti cen energentov. "V prvi polovici leta se je cena elektrike na letni ravni v EU najbolj zvišala v Sloveniji, za 15 odstotkov," je dodal Paulič in vlado pozval, naj "urgentno pripravi in predstavi nabor ukrepov". V SAB pa po Rajhovih besedah pričakujejo, da bo vlada dala bolj konkretne odgovore: "V manj kot dveh letih je ustvarila osem milijard evrov primanjkljaja, ne najde pa denarja, da bi nemudoma pomagala ljudem v stiski."

Dušan Šiško iz SNS je za žalostno ocenil to, da je vlada kljub napovedim o dvigu cen energentov šele sedaj uvidela, da je treba nekaj narediti: "Šele v novembru govorimo, kako naprej. Veliko prepozno, saj so se zaradi cen energentov podražile vse mogoče stvari." V SNS zato podpirajo predlog, naj vlada ponovno regulira trošarine in jih usklajuje na 14 dni.

Ivan Hršak iz DeSUS je vlado pozval, naj "še naprej pozorno spremlja gibanje cen in po potrebi nemudoma sprejme ukrepe za zaščito pred revščino". Bojan Podkrajšek iz SDS, kjer so prepričani, da bo ta zima ena bolj zahtevnih v zgodovini Slovenije, pa je ocenil, da "lahko to zimo rešimo skupaj, s solidarnostjo". Vladi se je zahvali, da je "še pravi čas, ko še ni zime, pripravila vse potrebno, da ljudje ne bodo trpeli."

Miha Kordiš iz Levice je dejal, da je treba fenomen energetske revščine nasloviti zlasti v času epidemije. "Proizvodnji stroški energentov se niso povečali, povečale so se samo cene. Imamo težavo, da je proizvodnja in dobava energentov organizirana kapitalistično in tržno. Tako zasleduje vse možnosti, kje se lahko dviguje marže in dobičkonosnost ter jemlje za talca ljudi in preostanek gospodarstva," je ocenil in dejal, da je po mnenju Levice "treba poseči z ukrepi tukaj in zdaj v obliki vavčerjev, na strateški ravni pa organizirati preskrbo z energenti na reguliran način neprofitne preskrbe".