Na ministrstvu za kulturo vztrajajo pri finančnem primanjkljaju

Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je v današnji izjavi za medije razkrila več opozoril finančne službe ministrstva za kulturo, ki je februarja letos, še v mandatu ministrice za kulturo Aste Vrečko, pozivala k povečani pozornosti pri izvajanju razpisov, dodeljevanju sredstev in prevzemanju obveznosti.

Hkrati je sedanje vodstvo ministrstva po pregledu finančnega stanja v proračunu ministrstva za kulturo ugotovilo, da jim zaradi povečane porabe predhodnega vodstva ministrstva po trenutnih podatkih manjka 8,9 milijona evrov za tekoče financiranje vseh zakonskih in pogodbenih obveznosti do konca leta. Največji manko so ugotovili na postavki za samozaposlene v kulturi, in sicer 3,9 milijona evrov do konca leta, je navedla Fridl Jarčeva. Poudarila je, da ministrstvo za finance mankov ne bo nadomeščalo, saj v državnem proračunu za to ni zagotovljenih sredstev.

Gre za stanje, na katerega so finančniki opozarjali v času mandata bivše ministrice, je dejala Fridl Jarčeva in poudarila, da "ne gre za nikakršno obračunavanje s katerimkoli subjektom, ki deluje na področju kulture, ampak za odgovorno ravnanje s financami državljank in državljanov, ki v proračun republike Slovenije prispevajo".

Reševanje finančnega stanja ministrstva so po besedah ministrice začeli z zmanjševanjem stroškov, med drugim z ukinitvijo študentskega dela ter zmanjševanjem voznega parka in števila zaposlenih. Ob tem je Fridl Jarčeva spomnila, da sta bila v času prejšnje vlade na ministrstvu zaposlena dva državna sekretarja, sedaj ima ministrstvo le eno državno sekretarko.

Naredila je tudi primerjavo s stroški ministrstva v času vodenja Vrečkove in njenega predhodnika Vaska Simonitija. Po njenih besedah so za nakup novih vozil v približno dveh letih Simonitijevega mandata na ministrstvu porabili 17.500 evrov, medtem ko so v štirih letih ministrovanja Vrečkove porabili skoraj 110.000 evrov. V času mandatu prvega je bilo na ministrstvu zaposlenih 151 oseb, letos jih je 173. Kot je še pojasnila ministrica, 20 delovnih mest zaposlenih na ministrstvu za kulturo predstavlja letno 1,1 milijona evrov manj za kulturne vsebine, v štirih letih pa to znese 4,4 milijona evrov.

O trditvah nekdanje ministrice Vrečkove glede povečanja proračuna ministrstva za kulturo na rekordni znesek, je Fridl Jarčeva dejala, da to v kulturne vsebine ne prinese "niti enega samega evra", saj gre za povečanje plač za zaposlene na ministrstvu in javnih zavodih.

Navedbe, da so nekaterim kulturnikom na ministrstvu sedaj zaustavili izplačevanje zahtevkov, ne držijo, je poudarila, ima pa vsaka pogodba s tistimi, ki prejmejo sofinanciranje ministrstva, tudi "klavzulo, da se v primeru rebalansa proračuna lahko ta sredstva ustrezno zmanjšajo, povečajo in podobno". "Čim več sredstev želimo nameniti kulturnim vsebinam in ne birokraciji, kot je tudi slogan našega mandata," je dejala.

Na vprašanje, po katerih merilih bodo na ministrstvu odločali o morebitnem zmanjšanju že odobrenih sredstev, je ministrica odgovorila, da so najprej pregledali lastne prihranke, nato morebitne prihranke pri javnih zavodih, nazadnje pa razpise, ki so še odprti in za katere niso bile izdane odločbe. Nekatere razpise bodo tako do nadaljnjega zagotovo zadržali, je napovedala in dodala, da se bodo sredstva zmanjševala po rebalansu proračuna ministrstva. Vsota, ki se bo privarčevala na račun razpisov, predstavlja okoli polovico tega, kar manjka v proračunu ministrstva za kulturo, je povedala Fridl Jarčeva.

Glede javnega poziva za sofinanciranje plač novinarskih delovnih mest, ki je bil objavljen februarja letos, pa je kulturna ministrica dejala, da je ta že bil objavljen, a da odločbe in pogodbe še niso bile izdane, zato bo ta zadržan do rebalansa proračuna.

Glede financiranja Radiotelevizije Slovenija (RTVS) pa predvideva, da bodo podpisali pogodbo za zagotavljanje zakonsko predpisanih sredstev. Kot je dodala, so tudi že imeli sestanek s predsednico uprave RTVS Natalijo Gorščak.

Lanska novela zakona o RTVS je namreč določila, da se programi narodnostnih skupnosti letno iz državnega proračuna sofinancirajo v višini desetih odstotkov od vrednosti zbranega RTV-prispevka, glasbena produkcija pa v višini štirih odstotkov. Za slednjo bi zavod tako moral prejeti 4,35 milijona evrov, vendar je ministrstvo za kulturo junija zavrnilo zahtevek zavoda. Kot je pojasnilo, ni bil v skladu z odločbo ministrstva. Upravi so predlagali sestanek, na katerem bi obravnavali odprta vprašanja v zvezi s proračunskim financiranjem javnega zavoda v delu, ki sodi v pristojnost ministrstva. Na RTVS današnjih navedb ministrice ne komentirajo.

O sredstvih za novoustanovljeni Muzej slovenske osamosvojitve, za katerega je letos predvidenih 150.000 evrov, pa je ministrica danes poudarila, da za zagotovitev teh sredstev niso posegali v sredstva za nikogar drugega.

Ob napovedih ministrstva za kulturo glede sprememb pri izplačevanju sklenjenih pogodb in ustavitve razpisov za nevladne organizacije, medije in samostojne ustvarjalce v Levici menijo, da pravi razlog ni proračun, za katerega je napovedan rebalans, ampak ideološki boj SDS proti kulturi. Levica bo zato zahtevala nujno sejo odbora za kulturo.

Kot je v današnji izjavi za medije poudarila vodja poslanske skupine Levica Vesna in bivša ministrica za kulturo Asta Vrečko, je tovrstna praksa, ko je ministrstvo izvajalce programov in projektov pozvalo, naj do nadaljnjega prenehajo pošiljati zahtevke za izplačilo sredstev na podlagi sklenjenih pogodb, nesprejemljiva in kaže na to, da želi SDS ponovno disciplinirati del kulture.

Poudarila je, da so ministrstvo pred enim mesecem predali z najvišjima proračunoma v zgodovini Slovenije v višini 282,3 milijona evrov za leto 2026 in 297,8 milijona evrov za leto 2027, ob tem pa so dodatno na voljo še sredstva iz drugih virov, evropska kohezijska sredstva in sredstva iz podnebnega sklada. Letos maja so tudi pridobili dodatna sredstva s prerazporeditvijo sredstev z drugega ministrstva. Sredstva za razpise so zagotovljena po postavkah, zato je nesprejemljivo, da bi si država samovoljno dovolila, da jih ne izplača.

Po njenih besedah gre za manever, uperjen proti kulturi, nemara celo za revanšističen moment tako proti ustvarjalcem kot tudi prejšnji vladi. Rezanje finančnih sredstev na tak način pomeni manj festivalov, dogodkov, predstav, razstav, pogovorov, filmskih večerov, otroških delavnic in kulturno-umetnostne vzgoje po Sloveniji, hkrati vse to spravlja v stisko organizatorje, je opozorila.

Vrečkova se je dotaknila tudi negotove usode zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti, ki bi lahko bil ukinjen že drugič, ko je na oblasti SDS. Ob tem pa, kot je dejala, niso težava sredstva za Muzej slovenske osamosvojite, ki bo dobil pisarne na Metelkovi 6, kjer imajo prostore nevladne organizacije.

Levica bo zaradi vsega navedenega zahtevala sklic nujne seje odbora DZ za kulturo, na kateri bodo od ministrstva zahtevali pojasnila, na kakšni pravni podlagi je kulturnim ustvarjalcem, nevladnim organizacijam, medijem in drugim prejemnikom sredstev naročilo, naj ustavijo zahtevke za izplačila. Zanimalo jih bo tudi, zakaj ministrstvo posega v zakonito sklenjene pogodbe še pred sprejetjem rebalansa proračuna.

Napovedano rezanje sredstev je po besedah Vrečkove izključno političen izgovor za to, da se poskuša na tehnokratski način rezati sredstva tisti kulturi, za katero stranka SDS meni, da je problematična. Vrečkova je izrazila upanje, da se v prid celotne slovenske kulture in umetnosti situacija čim prej reši, "da ministrstvo spozna svojo zmoto, stopi korak nazaj že sedaj".

Vrečkova ob tem še pravi, da je "proračun zelo živa stvar" in je nanj potrebno pogledati kot celoto. Trenutno je po njenih besedah na ministrstvu za kulturo porabljenih 130 milijonov evrov od razpoložljivih 282 milijonov evrov in začetek julija po njenih besedah ni trenutek, ko "začneš groziti in rezati sredstva tistim, ki so jim že bila odobrena". Prerazporeditve znotraj proračuna s postavk, kjer sredstva ostanejo neporabljena, se namreč izvajajo vsakokrat ob koncu leta.

Vodja poslancev SD Meira Hot je medtem ministrico za kulturo Ignacijo Fridl Jarc pozvala, naj nemudoma jasno in javno pojasni to odločitev.

Kot je zapisala, to "ni administrativna malenkost". "To je neposreden poseg v delovanje kulturnih ustvarjalcev, producentov, zavodov, društev, samozaposlenih in vseh, ki so na podlagi razpisnih odločitev države načrtovali programe, produkcije, sodelovanja, obveznosti do zaposlenih, zunanjih sodelavcev in občinstev".

Ministrico Fridl Jarčevo tako poziva, naj med drugim javno objavi, kateri razpisi, programi in področja bodo prizadeti ter v kakšnem obsegu, pojasni pravno podlago za morebitno zmanjšanje že odobrenih sredstev ter prekliče oziroma popravi navodilo izvajalcem, naj do nadaljnjega ne pošiljajo zahtevkov za izplačila, če za takšno navodilo ni jasne zakonske in pogodbene podlage.

"Ministrstvo za kulturo je eno od osrednjih bojišč ideološkega boja SDS," pa je danes v izjavi v DZ dejal še poslanec Svobode Lenart Žavbi. Meni, da bodo tako kultura, čeprav je eden od osrednjih gradnikov slovenskega naroda, kot kulturniki pod vlado, ki jo vodi SDS, trpeli. "To je začetek in mislim, da bo samo še huje za slovenske kulturnike," je poudaril.

Krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij CNVOS pa medtem vsem prejemnikom obvestil ministrstva za kulturo ali katerega koli drugega ministrstva priporoča, da pogodbene aktivnosti izvajajo naprej tako, kot je predvideno v pogodbi oziroma v potrjenem delovnem načrtu projekta ali programa, da še naprej plačujejo račune ter da zahtevke in poročila še naprej pošiljajo v pogodbenih rokih.

Kot so zapisali v obrazložitvi, namreč zgolj obvestilo ministrstva, da je seznanjeno s postopkom priprave rebalansa proračuna, še ni ustrezna oziroma zadostna pravna podlaga za spremembe pri izvajanju programov in projektov ali za zavračanje pravočasnih in pravilnih zahtevkov za izplačilo pogodbenih sredstev.

Dodali so, da imajo po pogodbah o sofinanciranju ministrstva praviloma res možnost zmanjšati financiranje, če pride do zmanjšanja njihovih proračunskih sredstev. Vendar mora najprej priti do dejanskega zmanjšanja proračunskih sredstev, hkrati pa zmanjšanje velja šele, ko je sklenjen aneks oziroma pogodba spremenjena. Do takrat pa – tako v CNVOS – velja izvorna pogodba.