Poslanec Levice Milan Jakopovič je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja dejal, da o dvigu obrambnih izdatkov ne bi smeli odločati le poslanci. Po njegovih besedah ne gre le za proračunsko vprašanje, temveč za dolgoročno politično, varnostno in razvojno odločitev.
Levica je zato pred časom v DZ vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma, na katerem bi državljani odgovorili, ali so za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo do leta 2030 dosegli tri odstotke BDP na leto. DZ je resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki predvideva takšen dvig, že sprejel.
Poslanec Jakopovič je opozoril, da o dvigu izdatkov za to področje ni bila opravljena široka javna razprava. "V času, ko se soočamo z naraščajočimi potrebami po zdravstveni oskrbi, skrbi za starejše, dostopnih stanovanjih in vlaganjih v znanje, se seveda zastavlja ključno vprašanje, kje so naše prioritete," je dejal Jakopovič.
Minister za obrambo Borut Sajovic pobudi za razpis referenduma nasprotuje, saj meni, da je javnost ne bo razumela kot način obravnave varnosti, ampak kot način političnega opredeljevanja.
Sajovic je na seji odbora še poudaril, da je Slovenija del zavezništva Nato, kjer veljajo pravila, ki jih je treba spoštovati. Mirovniške pobude ceni, je dejal, vendar hkrati meni, da svet deluje nasprotno. Kot je dejal, "ne gre v smeri miru, ne gre v smeri diplomacije, dogovorov, pogajanj, ampak je vse več konfliktov, napetosti, za kar je treba biti ustrezno pripravljen".
Koalicijska stranka SD meni, da bi morali o dvigu obrambnih izdatkov odločati državljani. Ocenili so, da v primeru predloga za razpis referenduma ne gre za izkoriščanje tega instituta v politične namene, temveč za pomembno politično vprašanje. Kot je dejal poslanec SD Jonas Žnidaršič, "ljudje razumejo pomen nacionalne varnosti v luči aktualnih razmer po svetu. Prav tako se zavedajo, da gre za znatno povečanje porabe javnih sredstev v obrambne namene, kar pomembno vpliva na javne finance države".
Poslanci Svobode so se zavzeli za dvig sredstev za obrambo. Poslanka Svobode Andreja Rajbenšu je povedala, da "povečanje obrambnega proračuna ne pomeni, da država odteguje denar bolnišnicam, šolam in ostalim", ampak da Slovenija izpolnjuje zaveze do zavezništva Nato. S tem ohranja kredibilnost in svojo odpornost, je poudarila.
Tudi v NSi pobude za referendum niso podprli. Kot je dejal poslanec NSi Janez Žakelj, so seveda za mir in proti nesmiselnemu oboroževanju, hkrati pa je spomnil, da je DZ že izglasoval resolucijo, ki predvideva dvig obrambnih izdatkov. "Če vladaš, moraš sprejemati prijetne in neprijetne poteze," je dejal Žakelj.
Tudi vlada razpisa posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov ne podpira. Zapisali so, da bi bil razpis referenduma v nasprotju z nacionalnovarnostnimi in obrambnimi interesi ter temeljnimi strateškimi in planskimi dokumenti Slovenije na področju obrambe in varnosti.
Prav tako je v nasprotju z že sprejetimi odločitvami in ukrepi vlade na tem področju. Poleg tega bi tovrstne odločitve "korenito posegle v verodostojnost Slovenije kot članice zavezništva ter izpolnjevanje skupaj dogovorjenih zavez, ambicij in ciljev Nata ter EU na področju kolektivne obrambe ter skupne obrambne in varnostne politike".
Skupina poslank in poslancev, s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem, je na Vlado Republike Slovenije naslovila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov Republike Slovenije.
Predlagatelji v obrazložitvi predloga navajajo, da bi Republika Slovenija pod pritiski zveze NATO na eni in Evropske unije na drugi strani po predvidevanjih morala povečati obrambne izdatke na 3 odstotke bruto domačega proizvoda ter jih ohranjati na tej ravni vse do leta 2040.
Razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov bi bil po mnenju vlade med drugim v nasprotju z nacionalnovarnostnimi in obrambnimi interesi države.
Vlada hkrati poudarja, da se ustrezno vlaganje v lastno varnost ter dosledno izpolnjevanje mednarodnih zavez ne sme namerno in napačno prikazovati kot odmik od tradicionalne nacionalne mirovne politike, ki ostaja glavna vrednota, temelj in središče nacionalnovarnostne politike Republike Slovenije.
"Obramba postaja ena ključnih prioritet Evropske unije, ki bo pospešila mobilizacijo potrebnih instrumentov in financiranja z namenom pomagati državam članicam pri povečanju izdatkov za obrambo in okrepiti evropsko obrambno industrijo," so sporočili z vlade.
Zapisali so še, da analize trendov in primerjava javnomnenjskih raziskav iz obdobja pred vojno v Ukrajini do danes jasno prikazujejo trend znatnega povečevanja tistih, ki podpirajo povečanje vlaganj v obrambo (delež pozitivno opredeljenih je močno povečan) ter znaten padec tistih, ki zagovarjajo zmanjšanje investicij v obrambo (delež teh se je v tem obdobju skoraj prepolovil).
"O resoluciji tudi ni potekala javna, široka in vključujoča razprava, kot je veleval sklep, sprejet na Odboru za obrambo 9. aprila 2025. Zaradi tega smo v poslanski skupini Levica predlagali, da se pred kakršnokoli končno odločitvijo o dvigu proračuna za oboroževanje na 3 % BDP izvede posvetovalni referendum," so sporočili iz Levice.
"Slovensko javno mnenje je izrazito nenaklonjeno nadaljnji rasti oboroževalnih izdatkov. Zagotovo nasprotuje preseganju dveh odstotkov. Že z zadnjo resolucijo o oboroževanju, ki predvideva 3 odstotke, smo to mejo legitimnosti presegli. Da bi dosegli 5 odstotkov, kot zahtevajo vojaški jastrebi iz Nata, pa je popolnoma nerealno," je poudaril Vatovec.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.