Gradivo o pogajalskih izhodiščih ima oznako zaupno, zato konkretne številke najbrž ne bodo na voljo, temeljno izhodišče Ljubljane v pogajanjih pa naj bi bilo, po napovedih premiera Janeza Janše, vsaj dvakrat boljši izplen kot v sedanji perspektivi, torej v prvih letih članstva v uniji.
"Na tej podlagi bomo zaključevali pogajanja," je po pogovoru s predsedujočim EU, luksemburškim premierom Jean-Claudeom Junckerjem v Luksemburgu dejal Janša. Ta temeljni cilj bo skupaj z nekaterimi zahtevami, do katerih je Slovenija popolnoma upravičena glede na sedanji položaj, vlada vključila v pogajalska izhodišča. "Zahteve bo vlada poslala pristojnemu telesu v državni zbor ter skušala dobiti mandat za končna pogajanja na vrhu 16. in 17. junija v Bruslju," je še napovedal premier Janša.
Kompromisni predlog, ki ga je kot podlago za dogovor o perspektivi na vrhu pripravilo luksemburško predsedstvo, je po premierjevi oceni blizu temu temeljnemu izhodišču. Za Ljubljano je namreč izredno pomembno, da bi EU finančni dogovor dosegla do konca letošnjega junija, saj bi si tako na podlagi statističnih podatkov o razvitosti zagotovila večji kolač iz naslova evropskih strukturnih in kohezijskega sklada.
V nasprotnem primeru ji namreč grozi, da bi jo statistični učinek širitve umetno potisnil na višjo raven razvitosti glede na povprečje v povezavi, s tem pa bi bila prikrajšana za znatno vsoto iz evropske malhe.
