Kumer: Na krizo smo bistveno bolje pripravljeni kot leta 2022

Kot je uvodoma povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, smo na krizo bistveno bolje pripravljeni, kot smo bili leta 2022. "Vemo tudi, da če se bodo razmere na Bližnjem vzhodu zaostrovale, bodo ključni in največji učinki dogajanja šele prišli. Mi imamo čas in odgovornost, da se na to pripravimo."

Sistem blagovnih rezerv je po njegovih besedah odlično pripravljen in odporen na takšne krize. "Slovenija ima na posameznih področjih že vzpostavljene pomembne mehanizme, med njimi sistem blagovnih in varnostnih rezerv, dobro upravljanje kritične infrastrukture ... naloga države pa je, da ta sistem sproti prilagaja vsem novim razmeram, ki nastajajo večinoma zunaj Slovenije."

Danes sprejeta izhodišča tako postavljajo okvir za posodobitev zakonodaje. "Ne gre le za oskrbo z naftnimi derivati, plinom in električno energijo, ampak tudi za preskrbo s hrano, drugimi strateškimi viri, upravljanje zalog, logistične zmogljivosti in predvsem za bolj usklajeno delovanje v primeru motenj," je dejal.

Na področju nafte in naftnih derivatov so tako predvidene tri pomembne usmeritve: natančnejše zbiranje podatkov o porabi po sektorjih in skupinah porabnikov ter o komercialnih zalogah, obvezno operativno poročanje o motnjah pri preskrbi in možnost uvedbe diferencirane cene goriv. "Gre za ukrepe, ki državi omogočajo boljši pregled in hitrejše odzivanje," je povzel Kumer.

Na področju plina je predvidena možnost oblikovanja posebnih državnih strateških zalog plina z zakupom skladiščnih zmogljivosti v tujini, in sicer dodatno k obstoječim obveznostim dobaviteljev plina glede skladiščenja. Predvidena je tudi ureditev zapiranja portfelja za odjemalce prek dolgoročnejših pogodb, od 3 do 5 let za 90 odstotkov potrebnih količin. Dodatno je predvidena vzpostavitev garancijske sheme prek t. i. SID banke za kreditno izpostavljenost v razmerju med odjemalcem in dobaviteljem. To je po ministrovih besedah predvsem zaščitni ukrep za odjemalce in pomeni več predvidljivosti pri oskrbi in manjšo izpostavljenost nenadnim šokom na trgih.

Poseben poudarek je namenjen širši odpornosti sistema. "Uvedli bomo možnost začasnega odstopa od posameznih standardov pri skladiščenju goriv, določili bomo strateško pomembno blago in storitve, okrepili bomo logistične zmogljivosti in ukrepe za varovanje skladišč, distribucijskih sredstev in transporta strateško pomembnega blaga in storitev, vključno z odzivanjem na hibridne grožnje."

Ključno sporočilo je po Kumrovih besedah mirno in jasno. "Država krepi pripravljenost točno tam, kjer je to potrebno, pravočasno, da bi bila oskrba za prebivalce in gospodarstvo tudi v prihodnje čim bolj stabilna, predvidljiva in tudi zanesljiva."

Predstavniki gospodarstva, s katerimi se je Kumer sestal v torek, želijo med drugim čim hitrejšo aktivacijo subvencioniranja cene elektrike za energetsko intenzivna podjetja v okviru evropskega mehanizma Cisaf in presojo sheme oprostitve določenih prispevkov na energente v primeru plina in elektrike pri Evropski komisiji.

Kumer je ocenil, da bi lahko vlada po najbolj ambiciozni časovnici predloge začela obravnavati prihodnji teden.

Na področju kmetijstva se medtem med izhodišči za interventne ukrepe omenjajo možnosti opredelitve seznama osnovnih življenjskih potrebščin in nanje vezanih marž oziroma cen, vključno z možnostjo znižanja davka na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila, je pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić.