Dolg celotnega javnega sektorja je konec leta 2003 znašal 2049 milijard tolarjev oziroma 38,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), dolg širše opredeljene države pa 1464 milijard tolarjev oziroma 27,8 odstotka BDP.
Slovenija med najmanj zadolženimi
Slovenija je tako v primerjavi z državami članicami unije in pristopnicami med najmanj zadolženimi državami, to pa naj bi veljalo tudi za minulo leto in v prihodnje, je pojasnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Anton Žunič.
Med državami, ki bodo maja vstopile v EU so od Slovenije manj zadolžene le Estonija, Litva in Češka. Slovaška, Poljska, Madžarska in Ciper imajo mnogo višje dolgove. Podatkov o dolgovih Malte in Latvije ni. Še bolj zadolžene so članice Evropske Unije, kjer je manj zadolžen od Slovenije le Luksemburg, kar tri države,Grčija, Belgija in Italija, pa dolgujejo več kot ustvarijo v enem letu. Slovenija se tako lahko pohvali tudi z ugledom v mednarodnih finančnih krogih, saj ima visoko oceno kreditne kakovosti.
Slovenija na področju javnega dolga izpolnjuje maastrichtski kriterij glede dovoljene višine le-tega, saj je, kot je poudaril Žunič, "nekje pod polovico, kar kriterij predstavlja kot omejitev". Kriterij namreč določa zgornjo mejo javnega dolga pri 60 odstotkih BDP.
Zunanji dolg pada, notranji raste
Ministrstvo za finance je zadovoljno tudi s strukturo dolga, saj delež zunanjega dolga Slovenije pada, medtem ko notranji raste. V letu 2003 je bilo zadolževanje skoraj v celoti (99,7 odstotka) izvršeno na domačem finančnem trgu. Konec leta 2003 je notranji dolg države predstavljal 15,8 odstotka BDP, zunanji pa 11,1 odstotka BDP. Po Žuničevih besedah je namreč pomembno, da se država zadolžuje na primarnem trgu in širi finančno zaledje, s čimer se razvija tudi sekundarni trg, predvsem na področju dolgoročnih vrednostnih papirjev.
Pri upravljanju z javnim dolgom se je v letu 2003 nadaljeval trend zniževanja stroškov financiranja državnega proračuna. V zadnjih letih se v primerjavi s celotnim dolgom znižuje tudi višina plačanih obresti, ki so bile leta 2002 sedem, leta 2003 pa 6,4 odstotka. Slovenija je tako tudi po deležu obresti v BDP med manj obremenjenimi državami v EU, nižji delež obresti v BDP pa imata le Irska in Luksemburg.
Znižanje stroškov javnega dolga pa je Slovenija lani dosegla tudi z upravljanjem enotnega zakladniškega sistema, uvedenega v drugi polovici leta. "Lani smo s tem prihranili 2,8 milijarde tolarjev, z upravljanjem z javnim dolgom pa še dodatnih 2,6 milijarde. Skupaj smo imeli lani torej 5,4 milijarde tolarjev prihrankov," je ponazoril Žunič.
