Vlada je na dopisni seji soglašala, da se odpiše del vračila preveč plačanih državnih pomoči za odpravo posledic lanskih naravnih nesreč. Vračila bodo tako v celoti odpisana pri tistih upravičencih, kjer bi stroški postopka izterjave bili v nesorazmerju z višino terjatve. Tako 7067 upravičencem, ki jim je z odločbo naloženo vračilo zneska do 20.000 tolarjev, sredstev ne bo potrebno vrniti. Skupno ta odpis znaša 65 milijonov tolarjev. Poleg tega pa je vlada tudi sklenila, da za upravičence, katerih znesek vračila je višji od 20.000 tolarjev, velja enoletni odlog vračila preveč plačanih pomoči.
Po pojasnilih kmetijskega ministrstva Milana Pogačnika je kmetijsko ministrstvo avgusta lani prevzelo obveznost izplačevanja državnih pomoči po naravnih nesrečah na področju kmetijstva, čeprav takrat ni bilo ne kadrovsko ne organizacijsko usposobljeno za to delo.
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pa bo pričela s pošiljanjem 1599 začasnih odločb o akontaciji državne pomoči zaradi neurij s točo v letošnjem letu. Pri tem bo izplačala 506 milijonov tolarjev. Upravičenci do izplačila te akontacije v letu 2004 so nosilci kmetijskih gospodarstev, na katerih so bile prizadete kmetijske kulture in za katere so občinske komisije podatke poslale do 31. avgusta.
Odzivi na vladne sklepe
V SLS pozdravljajo sklep vlade za odpis dela vračila preveč plačanih državnih pomoči za odpravo posledic lanskih naravnih nesreč, a opozarjajo, da ta ne zadovoljuje pričakovanj oškodovanih kmetov, ki še naprej neupravičeno ostajajo dolžniki. Zato vztrajajo, da se neupravičena zahteva vlade za vračanje akontacij preveč izplačanih odškodnin v celoti odpravi.
Andrej Bajuk in Alojz Sok, NSi, sta spomnila, da sta NSi in SDS po lanski suši, ki je bila najhujša v zadnjih petdesetih letih, predlagala interventni zakon, ki ga je "velika" koalicija zavrnila z argumentom, da bo vlada pripravila boljšega. Pri sprejemanju vladnega predloga pa se je izkazalo, da gre za "kompliciran birokratski konstrukt", ki bo prinesel več težav kot dejanskih rešitev.
Zakon ne omogoča jasnega pristopa ter samovolji izvršne oblasti prepušča, kdaj in koliko bo vlada olajšala posledice, kar je po oceni NSi nesprejemljivo. "NSi se zavzema za kmetijsko politiko, ki bo omogočila obstoj družinske kmetije, nikakor pa ne za zdaj veljavni pristop, po katerem je treba ohraniti le velike kmetije," je še poudaril Bajuk.
Protestom politikov NSi so se pridružili tudi člani SDS. Odločbe o vračilu dela sredstev za povračilo škode lanskoletne suše so po prepričanju SDS neposredno usmerjene proti kmetom, njihovim možnostim za nadaljnje kmetovanje in proti poseljenosti podeželja.
Kot so v javnem pozivu predsedniku vlade Antonu Ropu zapisali poslanci SDS Rudolf Petan, Jožef Jerovšek in Franc Pukšič, je takšno ravnanje vlade toliko bolj nerazumljivo, ker ni zahtevala povračila milijardnih nagrad v primeru Elan. Te nagrade, ki jih je prejelo nekaj posameznikov, naj bi znašale več kot znaša znesek vračila nekaj tisoč kmetom.
Zato v SDS zahtevajo, da vlada "nezaslišan ukrep takoj prekliče" in izvrši izplačilo škode po lanskoletni suši in letošnjih neurjih s točo.