Na ministrstvu za okolje, prostor in energijo dodajajo, da je razlog za takojšnjo obravnavo in nujen sprejem predlaganega zakona pojav dveh naravnih nesreč, ki sta v letošnjem letu že prizadeli kmetijstvo, in sicer suše ter množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov (hrušev ožig). Prav tako vlada meni, da je treba predlagani zakon sprejeti po nujnem postopku, zato da se bo izplačilo škod v kmetijstvu lahko začelo že v letošnjem letu.
Škoda v kmetijstvu je v letošnjem letu nastala zaradi množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov (hrušev ožig) in zaradi večjega obsega suše, ki je prizadel do tega trenutka predvsem žita, grozi pa, da bo ob nadaljnjem pomanjkanju padavin prizadeta tudi pridelava kmetijskih rastlin, katerih pridelek dozori v jeseni. V začetku julija je kmetijstvo v Vipavski dolini prizadela tudi toča, ki je tudi reden pojav v julijskih in avgustovskih dneh ne samo na tem, ampak tudi na drugih kmetijskih območij Slovenije. Pričakovati je, da nabor neugodnih vremenskih razmer, ki povzročijo škodo v kmetijstvu, ni zaključen.
Vlada je sicer že sprejela uredbo, na podlagi katere se na terenu ocenjuje škoda zaradi suše, podatki o škodi zaradi hruševega ožiga pa so tudi že dosegljivi v službah kmetijskega ministrstva, sporočajo z okoljskega ministrstva.
Ker se pričakuje večji obseg škodnih upravičencev in so rešitve v predlaganem zakonu že preizkušene (so podobne rešitvam interventnega zakona o odpravi posledic suše v letu 2001), je smiselno, da se namesto sprejemanja interventnega zakona uredi odprava posledic zaradi suše in množičnega izbruha pojava rastlinskih škodljivih organizmov že v letošnjem letu s sistemskim zakonom. Prav tako vlada meni, da je treba predlagani zakon sprejeti po nujnem postopku, zato da se bo izplačilo škod v kmetijstvu lahko začelo že v letošnjem letu. Zato je v predlaganem zakonu uredila, da njegove določbe, če bo sprejet po nujnem postopku, veljajo tudi za odpravo posledic naravnih nesreč, ki so nastale v letu 2003.
Za odpravo posledic naravnih nesreč so se v preteklosti sredstva zagotavljala na podlagi zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč, način uporabe in upravljanje tako oblikovanih solidarnostnih sredstev pa sta bila urejena s posebnim družbenim dogovorom. Leta 1994 je bil sprejet zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki ureja le varstvo pred naravnimi nesrečami ter določa ukrepe za neposredno zaščito ljudi in premoženja. Ta zakon je razveljavil prej omenjeni zakon o oblikovanju sredstev solidarnosti. Vprašanj odprave posledic naravnih nesreč pa novi zakon ni uredil.
Namen predloga zakona o odpravi posledic naravnih nesreč je tako zapolniti te pravne praznine, saj želi vlada sistemsko urediti uporabo sredstev državne pomoči, postopek, način uporabe in dodeljevanje sredstev.
