Danes so se nadaljevala pogajanja o sistemu plač v javnem sektorju. Sindikati negospodarstva so z vladnim predlogom zakona nezadovoljni, zato so pogajanja začasno prekinili. Vlada sicer pričakuje, da bo nov plačilni sistem, ki bo zajel zdravnike, sodstvo in tudi šolnike zaživel že leta 2004, parlament pa naj bi ga obravnaval že to poletje.
Razlog za prekinitev današnjih pogajanj si bile različne evidence o številu usklajenih členov zakona. Ker je bilo vladno število uskladitev višje, je bila ta mnenja, da je zakon zrel za drugo parlamentarno obravnavo. A sindikati se s tem niso strinjali.
Obe pogajalski skupini čaka še težji del usklajevanj, saj socialni partnerji sploh še niso načeli tem o dodatkih, o nagrajevanju ter o razponu med najvišjo in najnižjo plačo. Je pa notranji minister Rado Bohinc izpostavil nova merila napredovanja.
Eden pomembnejših projektov sedanje vlade, ki namerava v enoten plačilni sistem združiti vse delavce v javni upravi, bo v prihodnjih mesecih še dvignil veliko prahu v javnosti. Polemiko bo zagotovo sprožil vladni predlog, da naj bi javni uslužbenci, ki so zaposleni za določen čas, imeli višjo osnovno plačo.
Vlada je na današnji seji obravnavala tudi predlog zakona o ratifikaciji kjotskega protokola k okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja. Kot je dejala direktorica urada za informiranje Alja Brglez, protokol opredeljuje količinsko in časovno zmanjšanje oz. omejitev emisij toplogrednih plinov kot obveznost vsake države podpisnice. Tako mora Slovenija, enako kot Evropska unija in večina njej pridruženih držav, zmanjšati emisije vseh toplogrednih plinov, skupaj povprečno za osem odstotkov, v prvem ciljnem petletnem obdobju.
Ukrepu, s pomočjo katerih bo Slovenija izpolnila obveznosti iz protokola, so predvsem povečevanje energetske učinkovitosti, vzpodbujanje uporabe obnovljivih virov energije, prehod na goriva z manjšo osebnostjo ogljika, okolju prijaznejše ravnanje z odpadki in racionalnejša raba umetnih gnojil, dodaja Brglezova.